Ustanova za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega lovstva dr. Ivan Lovrenčič, ki jo je ustanovila Lovska zveza Slovenije, gradi programsko zasnovo na izvirnem izročilu slovenske lovske organizacije iz leta 1907, ki jo je pomembno sooblikoval nestor slovenskih lovcev in kinologov dr. Ivan Lovrenčič. Zato ni naključje, da je ustanova poimenovana po njem. Leta 1907 je bil med najvidnejšimi ustanovitelji Slovenskega lovskega kluba (SLK), ki se je leta 1909 preimenoval v Slovensko lovsko društvo (SLD). Bil je prvi urednik revije Lovec, ki je začela izhajati leta 1910, in ima največ zaslug za ustanovitev Zveze lovskih društev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasnejši Jugoslaviji) leta 1924 v Beogradu. Bil je tudi odličen kinolog, kinološki in lovski organizator širokih obzorij.
Poslanstvo ustanove je zasnovano izredno široko in predstavlja mozaik lovsko-kulturnega in strokovnega izročila ter ustvarjalnosti, žive lovske kulture, lovskega izobraževanja, zgodovine in muzeologije, znanosti in založništva. To ji daje celovito platformo, ki se bo postopoma dograjevala in zaokrožila do te mere, da bo Ustanova dr. Ivana Lovrenčiča postala temeljni nosilec omenjenih dejavnosti, ki bodo osredinjene na enem mestu in znotraj krovne lovske organizacije, to je Lovske zveze Slovenije.
Pred lovsko organizacijo bosta slej ko prej temeljita prenova, zlasti v programskem pogledu, in dokončanje tranzicije. Lovska organizacija mora stopiti v korak s časom in ponuditi uporabne rešitve za uresničevanje svojega temeljnega poslanstva, upoštevajoč čas in razmere, v katerih se je znašla. V teh procesih bo vloga ustanove nepogrešljiva. Med osrednjimi nalogami bo med drugim organizacija kulturno-umetniških dogodkov v Zlatorogovi galeriji v lovskem domu na Župančičevi 9 v Ljubljani. Na letni ravni se načrtuje organizacija petih do šestih razstav, občasno tudi zahtevnejših razstavnih projektov, prvenstveno povezanih z lovstvom in divjadjo, iz depojev slovenskih galerij in muzejev. Načrtovana je vzpostavitev sodelovanja z zavodom Muzeji in galerije mesta Ljubljane v navezi z Vilo Zlatica in Hribarjevo lovsko dediščino. To je izredno pomemben segment, saj je bil Ivan Hribar prvi predsednik slovenske lovske organizacije ob ustanovitvi leta 1907. Izredno težko delo čaka ustanovo pri izdelavi nove strategije razvoja slovenskega lovskega muzeja v Bistri z opredelitvijo kratkoročnih in dolgoročnih programov in projektov (zbiranje in odkup muzealij, sofinanciranje razstav, izobraževalna in založniška dejavnost lovskega muzeja). V programska izhodišča je ustanova vključila tudi promocijsko dejavnost in sofinanciranje ter sodelovanje pri naravoslovnih projektih, povezanih z varstvom narave in lovom. Nič manj ne bo pomembno njeno kulturno delovanje s prezentacijo lovske kulturne dediščine in žive lovske kulture.
Sodobni ekološki izzivi in podnebne spremembe zadevajo tudi področje kulturne dediščine, med katero štejemo in uvrščamo tudi dediščino slovenskega lovstva. Prevladujoče je stališče, da je področje zaradi vse bolj intenzivnih vplivov podnebnih sprememb posebno ogroženo. Temu gre seveda pritrditi, saj je neločljivo povezano s celotnim planetarnim delovanjem. Področje kulturne dediščine je tesno prepleteno z ekološko preobrazbo družbe in okoljevarstvom. Je kultura, ki jo je skupaj z okoljem človek sooblikoval skozi stoletja in ohranil do sedanjosti. Prakse, ki so tankočutno delovale z okoljem, so omogočale njegovo obnovo, preživetje in kvaliteto bivanja. In k temu želi svoj delež prispevati tudi Ustanova dr. Ivana Lovrenčiča. Upoštevajoč dejstvo, da lovci že dolgo nis(m)o več edini deležniki in uporabniki prostora. Smo del velike družine civilne družbe na področju varstva in ohranjanja narave z divjadjo in vsemi prostoživečimi vrstami vred. In to civilnodružbeno vlogo mora lovska organizacija še bolj izpostavljati, predvsem pa udejanjati v praksi. Pozitivnih primerov tovrstne prakse je tudi v lovstvu že nič koliko in vredni so posnemanja. Zato naj bi bila po mojem osebnem mnenju dejavnost Ustanove dr. Ivana Lovrenčiča naravnava prav v to smer. Ponuja naj roko sodelovanja vsem deležnikom v prostoru, ki imamo skupne interese, predvsem pa cilje ohranitve narave in njenega živega dela. Vse seveda na dolgi rok in postopoma.
Dr. Marjan Toš, LD Dobrava v Slovenskih goricah
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
