Zmago Gomzi
Tekme slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu so pred televizijske ekrane prikovale množico gledalk in gledalcev, ki so spremljali čustveno komentiranje Petra Vilfana, 60-letnega Mariborčana na stalnem delu v Ljubljani. Reprezentant nekdanje košarkarske velesile Jugoslavije (igral je skupaj s Kićanovićem, Delibašićem, Dalipagićem, Slavnićem ...) je bil v samostojni Sloveniji prvi kapetan naše reprezentance. Če kdo, potem ima Vilfan košarko v malem prstu.
Kako ste doživljali dneve na evropskem prvenstvu?
V komentiranju košarke uživam tako, kot sem v njej užival kot igralec, zato se v komentatorsko vlogo zlahka vživim. Komentiranje tekem je naporen posel, ki zahteva temeljito pripravo. Na evropskem prvenstvu sem bil tri tedne, vse dneve sem bolj ali manj preživel v dvorani, da sem se lahko pripravil na tekme. V Helsinkih sem si le dvakrat vzel nekaj uric za ogled mesta, v Carigradu le enkrat.
Komentirali ste strokovno, a tudi s srcem.
Užival sem predvsem na štirih tekmah naših fantov. V Helsinkih na tekmi proti Francozom, ki smo jih s fenomenalno igro razbili in nakazali, da se lahko potegujemo za kolajno. Tekma z Latvijo je bila po moji oceni vrhunska, lepotica prvenstva, sijajne poteze so se vrstile ena za drugo, veliko v tem pogledu ni zaostajala polfinalna tekma s Španci. Tudi igra v finalni tekmi proti Srbom je bila na trenutke vrhunska, tako da je bilo dobre volje v izobilju.
Slabi sodniki, fantastični Slovenci
Nad sodniki ste bentili domala na vsaki tekmi. So bili res tako slabi?
Najmanj sem o sodnikih govoril na finalni tekmi, na prejšnjih sem jih res večkrat okrcal. Nisem želel, da bi gledalce pred televizijskimi sprejemniki s kritikami sodnikov usmerjal v to smer namesto v igro. Je pa dejstvo, da so na prvenstvu sodili drugorazredni sodniki, kajti 150 najboljših sodnikov zaradi razhajanj med Fibo in Ulebom na prvenstvu ni sodilo. V finalu na sojenje nisem imel pripomb, so jih pa imeli srbski košarkarji. Saj vemo, kako to gre - ko izgubiš, so sodniki velikokrat priročen izgovor.
Niste pa skrivali čustev, ko je našim košarkarjem šlo kot po maslu.
Kdo pa bi jih! Morate razumeti, da je naslov prvaka stare celine za malo Slovenijo fantastičen dosežek. Ko premaguješ velikane evropske košarke, ne moreš ostati miren, čustva privrejo na plano in to se mi zdi nekaj normalnega.
Skok iz preteklosti v prihodnost
Ko stopimo skupaj
Goran Dragić in Igor Kokoškov napovedujeta slovo od reprezentance. Kaj to pomeni zanjo?
Zagotovo veliko izgubo. V športu eni odhajajo, drugi prihajajo. Ko smo v zadnjih minutah tekme proti Srbom igrali brez Dragića in Dončića, so se vsi prijemali za glavo. A smo tekmo vseeno dobili. Odhod nekaterih je priložnost za druge. Tako pač je v športu.
