Na nemškem trgu službenih avtomobilov tradicionalno kraljujejo domače znamke, kot so BMW, Audi in Mercedes-Benz. Vendar pa bi jim konkurenca z Vzhoda lahko kmalu speljala precejšen delež kupcev. Kar 58 odstotkov vprašanih iz podjetij, ki uporabljajo službena vozila, si namreč predstavlja, da bi v prihodnjih treh letih v svoj vozni park vključili avtomobil kitajskega proizvajalca.
Raziskavo je za ponudnika storitev mobilnosti MHC Mobility izvedel inštitut Omniquest. Rezultati kažejo, da le četrtina anketiranih popolnoma izključuje možnost nabave kitajskih vozil, medtem ko je 17 odstotkov še neodločenih. Zanimiv je podatek, da so najbolj odprti tisti, ki v podjetjih dejansko sprejemajo odločitve o nakupu. Med njimi jih kitajske avtomobile podpira kar 79 odstotkov, četrtina pa že konkretno načrtuje njihov nakup. Med zaposlenimi, ki o nakupu ne odločajo, je podpora precej nižja, in sicer 34-odstotna. Pomemben dejavnik predstavlja tudi starost. Medtem ko kitajske modele podpira 77 odstotkov vprašanih v starosti od 30 do 39 let, pri starejših od 60 let ta delež pade na 42 odstotkov.
Kaj pa ugled pred strankami?
Raziskovalci so preverili tudi, kako bi zaposleni reagirali, če bi namesto prestižnega Audija ali BMW-ja v uporabo dobili vozilo znamke BYD ali MG. Za 43 odstotkov vprašanih to ne bi predstavljalo težave, če bi bil avtomobil kakovosten. Dodatnih 22 odstotkov meni, da bi bila takšna sprememba celo zanimiva. Na drugi strani pa bi 22 odstotkov zaposlenih kitajski avtomobil doživljalo kot korak nazaj, 13 odstotkov pa bi ob prihodu na sestanek pred strankami in sodelavci čutilo celo sram.
Glavni argument za nakup kitajskih vozil pričakovano ostajajo stroški. Za 29 odstotkov vprašanih sta ključni nižja nabavna cena in ugodnejše vzdrževanje. Sledita tehnologija in oprema, ki ju kot prednost izpostavlja 27 odstotkov anketiranih, ter strokovno znanje na področju električnih vozil. Kljub temu pa kupci pričakujejo precejšen popust. Skoraj tretjina anketirancev pričakuje, da bo kitajski model od 10 do 20 odstotkov cenejši od primerljivega evropskega tekmeca, dobrih 26 odstotkov pa zahteva še višji, več kot 20-odstotni popust.
Glavna ovira ostaja servisna mreža
Kljub velikemu zanimanju se podjetja soočajo z določenimi zadržki. Največjo skrb za 26 odstotkov vprašanih predstavlja nezadostno razvita mreža servisov in delavnic. Na drugem mestu so politične negotovosti, kot je morebitna uvedba carin, takoj za njimi pa sledijo pomisleki glede varstva podatkov in informacijske varnosti.
Kitajski proizvajalci imajo trenutno na nemškem trgu službenih vozil še zelo majhen delež, ki znaša le okoli 1,4 odstotka. Raziskava tako predvsem razkriva, da je potencialni interes za kitajska službena vozila precej večji od njihove trenutne prodaje.
