Barbara Bradač
Odraščanje prinaša iskanje identitete, osamosvajanje in nove odnose, hkrati pa mlade izpostavlja pritiskom vrstnikov, pričakovanjem odraslih in hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju. Na to so opozorili v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer so letošnji dan centra posvetili temi Čustveni svet mladih: med ranljivostjo in potencialom. "Vedenje otroka ali mladostnika pogosto predstavlja pomembno sporočilo o tem, kaj se z njim dogaja," poudarjajo v centru. Med stiskami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, navajajo tesnobo, težave pri uravnavanju čustev in vzpostavljanju vrstniških odnosov, vedenjske težave ter posledice prekomerne uporabe digitalnih tehnologij. Ključno je, da odrasli vedenje prepoznajo kot sporočilo in se nanj ustrezno odzovejo.
Dan centra je odprl strokovni program srečanj za šolsko leto 2026/27. Prvo predavanje Nejca Stanovnika iz Psihiatrične bolnišnice Idrija je bilo namenjeno prepoznavanju in razumevanju vedenjskih zasvojenosti pri mladih. V programu je še šest srečanj o spletnih subkulturah in radikalizaciji, možganih mladostnikov, medvrstniškem nasilju, tikih, avtizmu ter učenju čustvene samoregulacije.
V centru ob tem poudarjajo, da je pomoč otrokom in mladostnikom širša od individualne obravnave. Izvajajo svetovanja, psihoterapijo in psihodiagnostiko, pa tudi skupinske programe za mlade in vzgojno svetovanje za starše. Strokovnim delavcem nudijo podporo pri vodenju oddelkov in supervizijo. Pri delu sodelujejo z vrtci, šolami, zdravstvenimi in socialnimi službami.
Direktorica centra mag. Tadeja Batagelj je opozorila tudi na vprašanje dostopnosti. Center je vključen v mrežo za duševno zdravje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter deluje v širši regiji, vendar želi, da bi bile njegove storitve dostopne vsem otrokom, mladostnikom in družinam, ki jih potrebujejo: "Naša želja tako ostaja ustrezno urediti status in financiranje dejavnosti na regionalni ravni, tako da naše delo ne bi bilo omejeno zgolj na občine, ki nas trenutno sofinancirajo, temveč bi bile naše storitve dostopne vsem prebivalcem regije, ki jih potrebujejo." Za to bi bilo treba ustrezno urediti regionalni status in financiranje dejavnosti.
Ranljivost po besedah strokovnjakov ni nasprotje moči. Mladim je treba pomagati tudi takrat, ko se stiska še ni razvila v večjo težavo, ampak, kot pravi direktorica Tadeja Batagelj, "da pomagamo oblikovati okolje, v katerem lahko razvijajo svoje potenciale, se učijo razumeti sebe in druge ter pridobivajo izkušnje, ki jim bodo pomagale tudi v odraslosti."
