Kovanci za dva evra vsak dan krožijo med našimi rokami, a le redko podrobneje pogledamo njihove motive. Med njimi pa obstajajo izjemno redki primerki, za katere zbiratelji plačajo stotine ali celo tisoče evrov. Zbiratelji najbolj iščejo omejene priložnostne izdaje in kovance z napakami, ki nastanejo med samo izdelavo. Seveda vsak neobičajen motiv še ne pomeni bogastva. Ceno določajo predvsem redkost, leto izdaje, ohranjenost in morebitne tovarniške napake.
Eden najbolj znanih primerov predstavlja priložnostni kovanec za dva evra, ki ga je Monako izdal leta 2007 ob 25. obletnici smrti princese Grace Kelly, nekdanje hollywoodske igralke. Država je izdelala le 20.001 primerek, zato zbiratelji ta kovanec izjemno cenijo. Prepoznate ga po portretu princese, napisu MONACO, letnici 2007 in oznaki avtorja portreta R. B. Barona. Zbirateljski trg njegovo vrednost ocenjuje na približno 3100 evrov, odvisno od stanja. Vendar država tega kovanca nikoli ni poslala v redni obtok, ampak ga je prodajala neposredno zbirateljem. Zato imate zelo malo možnosti, da ga po naključju najdete v svoji denarnici.
Nenavadne napake prinašajo stotake
Poleg redkih priložnostnih izdaj zbiratelji obožujejo tudi kovance z napakami. Ena bolj znanih napak nosi ime "jajce na oko". Pri tej napaki stroji sredinskega dela kovanca ne umestijo pravilno znotraj zunanjega obroča, zato se kovini nenavadno prekrivata. Takšen videz resnično spominja na pečeno jajce. Evropski mediji ocenjujejo, da takšni primerki dosežejo ceno okoli 100 evrov.
Kovanci, pri katerih stroji obe strani močno stisnejo eno na drugo, dosežejo ceno okoli 200 evrov. Za nekatere primerke, ki jih stroji pomotoma stisnejo na napačno kovinsko ploščico, pa zbiratelji plačajo tudi do 650 evrov. Posebej zanimiv primer prihaja iz Nemčije. Priložnostni kovanec za dva evra iz leta 2021, ki ga je država posvetila zvezni deželi Saška-Anhalt, so stroji v enem primeru pomotoma stisnili na kovinsko ploščico za kovanec za en evro. Zato so barve njegovih delov obrnjene: zunanji obroč sveti v zlati barvi, središče pa v srebrni. Kovanec prav tako tehta 7,50 grama namesto običajnih 8,50 grama. Trgovci z numizmatiko ocenjujejo, da lahko takšen primerek prodate za okoli 1200 evrov.
Nikoli ne čistite najdenih kovancev
Če med drobižem opazite kovanec, ki izstopa, najprej preverite državo izdaje, letnico in motiv. Strokovnjaki svetujejo, da ga primerjate s fotografijami uradnih izdaj, ki jih redno objavlja Evropska centralna banka. Posebno pozornost namenite nenavadnemu položaju sredinskega dela, zasukanim stranem ali drugim tovarniškim nepravilnostim. Ob tem upoštevajte, da poškodbe zaradi redne uporabe ne predstavljajo napak pri kovanju.
Če sumite, da v rokah držite redek primerek, poiščite mnenje numizmatika ali specializirane dražbene hiše. Zelo pomembno pravilo pa pravi: kovanca nikoli ne čistite ali polirajte. S takšnimi postopki namreč trajno poškodujete njegovo površino in močno znižate zbirateljsko vrednost.
