Ko zaradi nenehnega praskanja trpi cela družina

V veterinarskih ambulantah se veterinarji vsak dan srečujejo s srbečimi tačkami, vnetimi ušesi, alergijami in paraziti, ki živalim povzročajo veliko nelagodja. A za vsako diagnozo je tudi zgodba – o odnosu med človekom in živaljo, o odgovornosti in pogosto tudi o čustvenem pritisku, ki ga nosijo veterinarji. »Veterinarji smo zelo empatični ljudje. Radi imamo živali in če vidimo, da trpijo, jim želimo pomagati,« mi zaupa dr. Natalija Hercog Gerbec, veterinarska dermatologinja iz Veterinarskega centra PIKA v Mariboru. »Vendar se poleg zdravstvenih težav ljubljenčkov soočamo tudi z velikimi pričakovanji skrbnikov, zahtevnimi dežurstvi, finančnimi omejitvami in včasih tudi jezo posameznikov.« Dermatologija je njena strast že več kot 20 let. Medtem ko se pred 30 leti ni veliko govorilo o alergijah in kožnih težavah, so danes te eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja – vsak tretji pacient ima dermatološke težave z zelo različnimi vzroki. Ko pes s srbežem vstopi v PIKO, si dr. Hercog Gerbčeva vedno vzame čas za pogovor s skrbnikom, da dobi natančnejšo anamnezo. Najprej žival le opazuje in šele ko pridobi osnovne informacije, se loti pregleda. O dermatoloških težavah, zajedavcih, alergijah in negi kože smo se s predano in srčno veterinarko pogovarjali še pred njenim nočnim dežurstvom.

Katere so najpogostejše dermatološke težave pri psih in mačkah, s katerimi se srečujete v vaši ambulanti?

Najpogostejše težave so vnetje ušes, s tem se srečujemo skoraj vsak dan. Pogosto je tudi stiskanje analnih vrečk, za katere še vedno velja prepričanje, da so krive za vse kožne težave. A analna regija je le eden od predelov, ki so lahko prizadeti pri alergijskem dermatitisu. Pri svojem delu opažamo, da je čedalje več predvsem alergijskih bolezni kože, te imajo okoli tri četrtine mojih pacientov.

Koža je največji organ, ki je pri ljudeh lahko prvi kazalnik, da v telesu nekaj ni v ravnovesju. Je tako tudi pri živalih?

Koža je izjemen organ, ki ga imamo ves čas pred očmi. Skrbniki lahko hitro opazijo spremembe, mi pa organ zdravimo neposredno. Vendar koža na različne dejavnike podobno reagira z omejenim naborom simptomov, kot so srbenje, rdečica, izpadanje dlake in vnetja, zato moramo razmišljati o več možnih diagnozah in raziskovati skoraj kot Sherlock Holmes dermatologije. Naredimo kožni ostružek, pogledamo dlako pod mikroskopom, vzamemo vzorec za bakteriološko preiskavo. Lahko gre za alergijo na bolšji ugriz, na hrano ali alergijo na okoljske alergene.

Alergija na bolšji ugriz?

Bolšji alergijski dermatitis je alergija na boljšo slino, ki vsebuje beljakovine in draži kožo. Pri mačkah je to ena najpogostejših kožnih težav. Pri psih se alergija na bolhe kaže v zelo specifičnih regijah, pri mačkah pa se pojavi zlasti miliarni dermatitis, lizanje dlake po bokih, trebuhu in stegnih, kjer nastajajo gola mesta. Bolh pogosto ne opazimo, saj se mačke zelo dobro negujejo in jih hitro odstranijo z dlake. V kožuhu pa lahko najdemo črne drobtinice, tako imenovane bolšje iztrebke. Bolhe so zelo trdovratne, saj vsak dan izležejo okoli 50 jajčec, ki se ne lepijo na dlako in se skotalijo v okolico. Zato je pri zdravljenju zelo pomembno, da tretiramo vse živali v gospodinjstvu vsaj tri mesece in temeljito očistimo stanovanje. Le pet odstotkov bolh je na sami živali, preostalih 95 pa v njihovi okolici. Poleg tega prenašajo tudi različne bolezni. Med pogostejšimi je pasja trakulja (Dipylidium caninum), s katero se lahko okužijo psi in mačke, ko med negovanjem dlake pogoltnejo okuženo bolho. Prenašajo tudi bakterijo Bartonella henselae, ki se skriva za kremplji in povzroča bolezen mačje praske.

Katere parazitske bolezni še povzročajo močan srbež?

Garjavost je ena najbolj srbečih kožnih bolezni pri psih. Garjavci rijejo po koži in povzročajo zelo močno vnetje. Spremembe se pogosto pojavijo na komolcih, robovih ušes in na trebuhu.

Veterinarji navadno naredimo kožni ostružek in vzorec pogledamo pod mikroskopom, vendar se je pokazalo, da je približno polovica testov lažno negativna. Pri mačkah pa so zelo pogoste ušesne garje, ki se hranijo z ušesnim maslom in površinskimi celicami v sluhovodu. Pogosto jih dobijo že mladiči od matere. V ušesih opazimo temen drobir, podoben kavni usedlini, ki lahko povzroča vnetje ušes. Močno srbenje povzročajo tudi uši pri mačkah in psih.

Ali srbijo tudi glivične okužbe?

Mikrosporija in trihofitija sodita med glivične okužbe in zoonoze, kar pomeni bolezni, ki se z živali lahko prenesejo tudi na človeka. Mikrosporija je še vedno pogosta, povzroči lahko neprijetne kožne spremembe, tudi izpadanje las. Pri mačkah se spremembe pogosto pojavijo na glavi, okoli ušes, na repu ali tačkah. Podobno klinično sliko kaže trihofitija pri psih, ki radi kopljejo po zemlji (denimo jack russell), vendar se ta ne prenaša na človeka.

Za štirinožce z dermatološkimi težavami si vzamete več časa za pogovor s skrbnikom. Kako vam to pomaga pri diagnozi?

Ko pride pes ali mačka s srbežem na pregled, moramo ugotoviti glavnega povzročitelja težav in ga odpraviti. Zdravljenje pacientov z dermatološkimi težavami je zato vedno multimodalno – pogosto moramo zdraviti več stvari hkrati. A da pridemo do vzroka, je izjemno pomembno dobro sodelovanje skrbnika, saj je natančna anamneza pogosto glavna za postavitev diagnoze. Dermatološki pregled je zato temeljit in lahko traja dlje kot običajen klinični pregled. Veterinar ne pregleda le prizadetega območja, temveč celotno žival, saj se različne kožne bolezni lahko kažejo različno in na različnih delih telesa. Dlaka lahko izpada zaradi alergij, hormonskih ali avtoimunskih bolezni, zato je zelo pomembna natančna anamneza. Veterinarja zanimajo starost živali, izvor, prehrana, zaščita proti parazitom, morebitne prebavne težave in okolje, v katerem živi. Na podlagi teh informacij sledijo temeljit pregled kože, ušes in dlake ter po potrebi dodatne preiskave, kot so kožni ostružek, mikroskopski pregled dlake ali bris ušes.

Kaj pa sledi, ko opravite vse omenjene preiskave?

Najprej poskušamo psa zaščititi pred paraziti, kot so bolhe, garje in demodeks, ki živi v dlačnih mešičkih. Če ni bolje, poskusimo z eliminacijsko dieto. Alergija na hrano se lahko kaže na dveh nivojih: lahko imamo prebavne težave, pogostejše pa so težave na koži. Obstaja tudi možnost, da sta dva tarčna organa ‒ koža in prebavila. Vedno se pogovorimo s skrbnikom, kakšno hrano žival uživa, predvsem nas zanimajo beljakovine, ki lahko povzročajo težave, pri psu je to govedina, perutnina, jagnjetina, pri mačkah pa riba in piščanec. Zamenjamo beljakovino ali svetujemo hidrolizat, kjer so beljakovine razgrajene na tako majhne delce, da jih imunski sistem ne prepozna kot tujek ali sprožilec in nanje praviloma ne more odreagirati. Diete se je treba dosledno držati od šest do osem tednov, čeprav je težko. Samo to trikrat na dan in vodo, nobenih priboljškov, sicer ne bo učinka. Če je po dieti bolje, smo zmagali in je vzrok alergija na hrano.

In če ni?

Če smo pokrili parazite, izločili hrano ter pozdravili bakterijske in glivične infekcije, nam ne preostane nič drugega kot atopijski dermatitis ‒ pretirana alergijska reakcija kože na okoljske alergene, teh pa je zelo veliko. Najprej potrebujem informacijo, ali gre za sezonsko težavo, ali je srbež prisoten skozi vse leto in ni kriva hrana. Denimo pršice so prisotne vse leto, spomladi so težava pelodi, malo pozneje trave. Za okoljske alergene delamo intradermalne teste, za alergijo na hrano teh nimamo. Obe alergiji pa lahko dokazujemo iz krvi, kjer se merijo alergena protitelesa IgE, vendar se za hrano odsvetujejo, ker rezultati niso zanesljivi in je eliminacijska dieta veliko uspešnejša. Vemo pa, da se atopijski dermatitis pojavlja pri mlajših ljubljenčkih, starih od nekaj mesecev do treh let, medtem ko se alergija na hrano lahko razvije kadarkoli v življenju. Seveda pa so lahko živali alergične na več stvari hkrati – na hrano, okoljske alergene in celo na bolšjo slino.

Kje se alergijske spremembe pri psih pojavijo najpogosteje?

Nekateri predeli so bolj nagnjeni k srbežu, denimo ušesa. Če se vnetje ušes ponavlja večkrat na leto, ne zdravimo več samo ušes, ampak moramo najti tudi vzrok. Psi z alergijo si radi ližejo, grizejo tačke med prsti, koža postane rdeča, tudi če obrnemo na drugo stran, bo koža med blazinicami pordela, pa sprednje in zadnje tačke, podpazduhe, dimlje, trebuh in analna regija. Hrbet je mnogo manj prizadet. Nekateri psi imajo reakcijo na očesnih veznicah in smrčku. Najbolj moteč je srbež, tudi izpadanje dlake in rdečica, včasih močno vneta koža dobi neprijeten vonj.

Zajedavce odpravimo, dieta pomaga, kako pa lahko zdravimo atopijski dermatitis?

Žal ga ne moremo dokončno pozdraviti, lahko pa ga uspešno nadzorujemo. Ena od možnosti je hiposenzibilizacija, pri kateri po testiranju pripravimo mešanico alergenov in jih v majhnih odmerkih vbrizgavamo pod kožo. S tem poskušamo imunski sistem »naučiti«, da na alergene reagira manj burno.

So morda nekatere pasme bolj nagnjene k alergijam?

Težko zagotovim, da se pri kateri od pasem ne pojavlja alergija. Atopijski dermatitis se pojavlja pri angleškem in francoskem buldogu, belem višavskem terierju, šicujih, labradorcih, zlatih prinašalcih in nemških ovčarjih. Pri pomerancih imamo bolezen alopecijo x, kjer dlaka izpada brez srbeža in ne gre za alergijo. Pes z alergijo bo pogosto potreboval obisk pri veterinarju, zato lastnike pozivam, naj razmislijo o zavarovanju svojega ljubljenčka, da bo vsem lažje.

Pa mačke?

Pri mačkah se v dermatologiji srečujemo zlasti z alergijami na bolhe, ušesnimi garjami in mikrosporijo. Možne so tudi alergije. Koža se lahko odzove na štiri načine. Miliarni dermatitis se kaže z drobnimi krasticami po telesu, zlasti hrbtu. Pojavi se lahko srbež glave in vratu. Pri eozinofilnem granulomatoznem kompleksu pa vidimo zlasti ulkuse na ustnicah, rdeči plak po koži in druge spremembe. Pojavi se lahko tudi alopecija zaradi lizanja. Alergija na hrano in atopijski dermatitis se kažeta samo s praskanjem glave in vratu, nikjer drugje.

Kako še lahko skrbnik pomaga svojemu ljubljenčku?

Zdrava kožna bariera deluje kot zaščita pred alergeni, zato je pomembna ustrezna nega kože. Pri tem lahko pomagajo prehranski dodatki z omega-3- in omega-6-maščobnimi kislinami ter ustrezna dermokozmetika. Na voljo so številni medicinski šamponi, ki pomagajo obvladovati bakterijske in glivične okužbe ter pomirjajo vneto kožo.

Če ima pes alergijo, kako ga lahko zaščitimo pred zajedavci, da se izognemo dodatnemu srbežu?

Danes imamo več možnosti zaščite: ovratnice, spot-on ampule in tablete. Vsaka ima svoje prednosti, izbira je pogosto odvisna od življenjskega sloga živali. Ovratnice so učinkovite, če imajo visoko koncentracijo antiparazitika, ki pa lahko draži kožo, če smo v konstantnem stiku z učinkovino, tudi našo. Primerne so denimo za lovske pse, pri mačkah, ki imajo prost izhod, jih odsvetujemo zaradi možnosti, da se zataknejo. Ampule so prav tako učinkovite, vedeti pa moramo, da lahko vsako kopanje začasno zmanjša njihovo učinkovitost. Pri živalih z občutljivo kožo se pogosto najbolje obnesejo tablete, saj delujejo sistemsko in ne obremenjujejo kože na predelu nanosa. To je tudi najboljša izbira za ljubljenčke, ki živijo v tesnem stiku z otroki. Ne glede na izbrano obliko pa je glavno, da zaščito uporabljamo redno. Bolhe so prisotne vse leto. Zaradi višjih temperatur so tudi klopi, ki so lahko okuženi z boreliozo, anaplazmozo in babeziozo, aktivni večji del leta. Vrh obrazcaOb tem še opozorilo, da nekateri pripravki za pse niso primerni za mačke ali so celo zelo strupeni, zato nikoli ne uporabljajte istih preparatov za obe vrsti živali.