Ko besede niso potrebne

Katarina Zore
09.04.2026 00:25

Ko je Eva po dolgem dnevu sedela na robu postelje, utrujena in nemirna, se ji je v naročje tiho zvila njena mačka.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Ko je Eva po dolgem dnevu sedela na robu postelje, utrujena in nemirna, se ji je v naročje tiho zvila njena mačka. Z mehkim predenjem in toplino je počasi zapolnila prostor. »V takšnih trenutkih se res umirim,« pravi. »Kot da me spomni, da je vse v redu.«

Naše notranje ravnovesje je krhko in dragoceno, zato je pomembno, da ga znamo negovati. Na to opozarjajo tudi vsakoletne kampanje v maju, mednarodnem mesecu ozaveščanja o duševnem zdravju (Mental Health Awareness Month), ki je namenjen zmanjševanju stigme, izobraževanju, spodbujanju skrbi zase in izboljšanju kakovosti življenja posameznika.

Dotik zniža raven stresnih hormonov

Raziskave in izkušnje strokovnjakov, ki jih je objavila ameriška nevladna organizacija Inštitut za raziskave vezi med ljudmi in živalmi (HABRI), kažejo, da lahko hišni ljubljenčki pomembno pripomorejo k dobremu počutju. Že sam stik z živaljo – dotik, božanje ali bližina – lahko zniža raven stresnih hormonov, upočasni srčni utrip in pomaga telesu preiti v bolj umirjeno stanje. Ob tem se sproščajo hormoni, povezani z občutkom varnosti, povezanosti in zadovoljstva.

Nekatere študije celo potrjujejo, da lahko redna interakcija z živalmi dolgoročno pripomore k večji čustveni stabilnosti, boljšemu obvladovanju stresa in splošnemu počutju. V svetu, ki od nas nenehno zahteva odziv, nam ponujajo nekaj skoraj pozabljenega – tiho prisotnost. Ne sprašujejo, ne analizirajo in ne ocenjujejo. Hkrati pa nas nežno vračajo v ritem dneva. Potrebujejo hrano, gibanje, nego in prav ta skrb pogosto pomaga tudi nam, da ohranjamo osnovno strukturo dneva. Sprehod s psom tako ni le obveznost, temveč priložnost za gibanje, stik z naravo in odmik od vsakodnevnih skrbi.

Tudi mačke, ki jih pogosto dojemamo kot samosvoje, s svojim predenjem in umirjenostjo delujejo skoraj meditativno ter pomagajo pri sproščanju napetosti. Vsak, ki ima doma mačko ali psa, pozna tisti občutek, ko se te nekdo že zgodaj zjutraj prisrčno razveseli in te pričaka z mahajočim repkom ali predenjem, ko se vrneš domov. V času, ko se mnogi soočajo z občutki osamljenosti, odtujenosti ali notranje praznine, sta takšna povezanost in brezpogojna ljubezen izjemno dragoceni.

Terapevtski pes

Terapevtski pes je izurjen, miren in ljubeč pes, ki nudi družbo in čustveno podporo ljudem v okoljih, kot so bolnišnice, šole in domovi za starejše. V nasprotju s psi pomočniki ali vodniki ne opravlja specifičnih nalog, temveč skupaj s svojim usposobljenim vodnikom sodeluje pri izboljševanju počutja drugih. Terapevtski par lahko nudi podporo pri terapijah, pomaga otrokom pri branju ali spodbuja socialne stike v različnih ustanovah. Za vključitev v programe mora par opraviti ustrezno usposabljanje in na koncu praktični izpit. Pes mora biti star vsaj 12 mesecev, zdrav, vodljiv in neagresiven. Pasma pri tem ni ključna, pomembnejši so značaj, mirnost, učljivost, želja po stiku z ljudmi in primerno vedenje v različnih položajih. V Sloveniji imamo tri organizacije s terapevtskimi pari: Zavod PET (Pasja enota terapevtov), društvo Tačke pomagačke in Ambasadorji nasmeha.

Ko živali pomagajo otrokom (in odraslim)

Hišni ljubljenčki niso le ljubki spremljevalci, temveč imajo pomembno vlogo v času odraščanja. Pripomorejo k čustvenemu, socialnemu in celo telesnemu razvoju otrok. Raziskave kažejo, da lahko stik z živalmi pozitivno vpliva na otroke z avtizmom ali ADHD – pomaga pri uravnavanju čustev, izboljšuje pozornost in spodbuja občutek varnosti. Tako pes lahko deluje kot most med otrokom in okoljem, saj omogoča stik, ki ne temelji na zahtevni verbalni komunikaciji, temveč na občutku in zaupanju.

Podobno pomembno vlogo imajo ljubljenčki tudi pri odraslih, ki se spopadajo z anksioznostjo ali depresijo. Njihova navzočnost lahko pomaga pri umirjanju, zmanjšuje občutek ogroženosti in prinaša občutek varnosti. Ponujajo stik, ki ne temelji na besedah, kar je za mnoge, ki težko izrazijo svoja čustva, veliko olajšanje. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da tudi čudovite živali niso nadomestilo za strokovno pomoč, kadar jo oseba nujno potrebuje. Čeprav lahko pomembno pripomorejo k boljšemu počutju in so dragocena podpora, ne morejo nadomestiti ustrezne terapije ali zdravljenja, so pa zato lahko odlično dopolnilo. Sobivajo z nami, nas spremljajo in so naši najbližji v dobrem in slabem. In v svetu, ki pogosto zahteva več, kot zmoremo dati, je to včasih največ, kar potrebujemo.

Tudi ljubljenčki čutijo stres

Čeprav pogosto govorimo o tem, kako hišni ljubljenčki pomirjajo nas, tudi oni doživljajo stres in tesnobo. Po nekaterih raziskavah naj bi se vsaj enkrat v življenju s tem soočila približno polovica ljubljenčkov. Med pogoste sprožilce sodijo glasni zvoki (denimo nevihte, petarde), spremembe rutine, ločitev od lastnika oziroma skrbnika ali spremembe okolja.

Znaki stresa

  • spremembe vedenja (neželeno odvajanje ali uriniranje, pretirano lizanje, zmanjšan apetit)
  • skrivanje ali izogibanje stikom
  • destruktivno ali agresivno vedenje
  • tresenje, sopenje brez napora, razširjene zenice

Najpogostejši vzroki

  • ločitvena tesnoba (zlasti pri psih)
  • sprememba okolja (selitev, novi družinski člani, hrupni dogodki)
  • pomanjkanje socializacije
  • zdravstvene težave (bolečina, presnovne motnje)

Kako lahko pomagamo

  • ohranjamo rutino (hranjenje, sprehodi, igra)
  • ustvarimo varen, miren prostor
  • poskrbimo za mentalno stimulacijo (igrače, miselne igre)
  • spremembe uvajamo postopoma
  • posvetujemo se z veterinarjem
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta