
Že leta velja nenapisano pravilo sodobnega prehranjevanja: beli kruh je "greh", ki se mu je bolje izogniti, medtem ko črni oziroma temni kruh velja za zdravo alternativo, ki jo brez slabe vesti položimo v nakupovalno košarico. Mnogi potrošniki tako brez razmišljanja izberejo temnejšo štruco, prepričani, da so s tem avtomatično naredili nekaj dobrega za svoje zdravje. Vendar pa je resničnost na trgovskih policah pogosto precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled.
Osnovna razlika med belim in pravim polnozrnatim kruhom se seveda skriva v vrsti moke. Beli kruh je narejen iz rafinirane pšenične moke, ki ji med postopkom obdelave odstranijo otrobe in kalčke. S tem sicer dobijo moko bolj fine teksture, ki ima daljši rok trajanja, a se pri tem izgubi velika večina dragocenih vlaknin, vitaminov in mineralov. Na drugi strani pravi polnozrnati kruh nastane iz celega pšeničnega zrna. Takšen kruh je bogatejši z vlakninami, prebavlja se počasneje, dlje časa nas ohranja site in ne povzroča naglih skokov sladkorja v krvi. To so glavni razlogi, zakaj strokovnjaki priporočajo uživanje polnozrnatega kruha.
Ko barva postane marketinško orodje
Težava nastane, ko na polici vidimo kruh, ki je rjav, a v resnici ni polnozrnat. Barva pogosto ni jamstvo za kakovost. V praksi se namreč pogosto dogaja, da proizvajalci navadni beli moki dodajo le majhno količino integralne moke, ali pa, kar je še bolj zavajajoče, uporabijo karamelo, melaso ali sladni ekstrakt. Ti dodatki kruhu dajo temno, privlačno barvo in tisti zaželeni videz, ki ga kupci povezujemo z domačim in zdravim izdelkom.
Takšen kruh morda vizualno deluje kot boljša izbira, a je po svoji hranilni vrednosti lahko skoraj povsem enak navadnemu belemu kruhu. Včasih vsebuje celo več sladkorja zaradi dodanih barvil in arom. Potrošnik tako plača višjo ceno za izdelek, ki mu ne nudi tistih zdravstvenih prednosti, zaradi katerih ga je sploh kupil. Črna barva je v tem primeru zgolj estetski dodatek in ne znak vsebnosti celih zrn.
Ključ se skriva v drobnem tisku
Bistvena prednost pravega temnega kruha so vlaknine. Te so ključne za urejeno prebavo in regulacijo krvnega sladkorja. Kruh, ki mu primanjkuje vlaknin, se prebavi hitro, občutek sitosti pa hitro izgine, kar nas sili k poseganju po novih prigrizkih. Razlika med pravim polnozrnatim in zgolj "pobarvanim" kruhom torej ni zanemarljiva, temveč gre za konkreten prehranski prepad.
Kako se torej izogniti prevari? Edini zanesljiv način je branje deklaracije. Ne zanašajte se na ime izdelka (na primer babičin hlebec ali kmečki kruh) in ne verjemite zgolj barvi skorje. Če je na prvem mestu seznama sestavin navedena polnozrnata pšenična moka ali moka iz celih zrn, potem držite v rokah kruh, ki ga je vredno kupiti. Če pa na deklaraciji piše zgolj pšenična moka (kar običajno pomeni belo moko), kruh pa je kljub temu temen, je velika verjetnost, da gre za beli kruh z dodanimi barvili. Dober pokazatelj kakovosti je tudi vsebnost vlaknin, pravi polnozrnati kruh jih ima običajno vsaj dvakrat več kot beli.












