Nova znanstvena raziskava je potrdila dejstvo, ki bi moralo prižgati rdeči alarm pri moškem delu populacije. Izkazalo se je namreč, da so moški izpostavljeni tveganju za srčne bolezni bistveno prej v življenju kot ženske, pogosto celo do sedem let prej. Razlike so po mnenju raziskovalcev opazne že sredi tridesetih let, kar postavlja pod vprašaj dosedanje smernice o preventivi in zgodnji diagnostiki.
Študijo so izvedli znanstveniki z Univerze Northwestern, analizirali pa so podatke več kot 5000 ljudi, ki so jih spremljali od rane odrasle dobe, natančneje od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do leta 2020. Sodelujoči so imeli na začetku raziskave med 18 in 30 let.
Kritična leta in skriti simptomi
Rezultati so bili zgovorni. Moški petodstotno tveganje za bolezni srca in ožilja dosežejo že okoli 50. leta starosti, medtem ko se pri ženskah enaka raven tveganja pojavi šele okoli 57. leta. Glavni krivec za to razliko je koronarna bolezen srca, stanje, pri katerem pride do zoženja ali zamašitve krvnih žil, ki oskrbujejo srčno mišico. Moški so to nevarno mejo dosegli več kot desetletje prej kot ženske.
Raziskovalci so opazili, da se tveganje pri moških začne pospešeno povečevati že okoli 35. leta, povišano pa ostane skozi celotno srednjo življenjsko dobo. Vsi udeleženci raziskave so bili v času zadnjega spremljanja mlajši od 65 let, kar dodatno poudarja, kako zgodaj se težave dejansko začnejo.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da trenutne smernice, ki priporočajo oceno tveganja šele okoli 40. leta, morda zamujajo ključno obdobje za preventivo. Srčne bolezni se namreč razvijajo postopoma, pogosto desetletja preden se pojavijo prvi resni simptomi, rani znaki pa so lahko prisotni že v mladosti.
Sodobni način življenja terja svoj davek
Čeprav študija ni natančno ugotovila, zakaj so moški bolj občutljivi v zgodnejši dobi, zdravniki navajajo kombinacijo dejavnikov. Med njimi so hormonske razlike, prehranjevalne navade, raven telesne aktivnosti in splošen način življenja. Posebej se izpostavlja sodobni življenjski slog, ki vključuje obilico predelane hrane, izpostavljenost toksinom, onesnaženje, kronični stres, pomanjkanje spanja in sedeč način dela, kar dodatno povečuje tveganje.
Kardiologi poudarjajo, da bi morala preventivna skrb temeljiti na širšem pogledu na zdravje, ne le na klasičnih kazalnikih, kot sta holesterol in krvni tlak. Upravljanje stresa, redna telesna aktivnost, kakovosten spanec, zdrava prehrana in močne družbene vezi so enako pomembni dejavniki.
