Na zahodu Sicilije, sredi valovite pokrajine oljčnikov in vinogradov, leži mesto, ki je danes eno največjih središč sodobne umetnosti v Italiji – a hkrati kraj, iz katerega se ljudje še vedno odseljujejo. Gibellina velja za simbol ambiciozne, a neuresničene vizije umetniške utopije.
Sodobna Gibellina, imenovana Gibellina Nuova, je nastala v 70. letih prejšnjega stoletja, potem ko je potres leta 1968 povsem uničil staro mesto. Namesto klasične obnove so se odgovorni odločili za radikalno drugačen pristop: zgraditi povsem novo mesto, zasnovano kot velik javni umetniški projekt.
Ob prihodu obiskovalce pozdravi monumentalna kovinska skulptura v obliki peterokrake zvezde, ki označuje vhod v mesto. Sledijo široke ulice, nenavadne cerkve, betonski trgi, brutalistične stavbe in javne skulpture priznanih umetnikov. Mesto pogosto primerjajo z nadrealističnimi slikami Giorgia de Chirica ali z ameriškim umetniškim mestecem Marfa v Teksasu, piše PunKufer.
Ključno vlogo pri oblikovanju nove Gibelline je imel Ludovico Corrao, progresivni odvetnik in strasten zbiratelj umetnosti, ki je v uničenem mestu videl priložnost za nastanek mediteranskega kulturnega središča. Kot župan je v mesto povabil umetnike, arhitekte in intelektualce iz vse Evrope ter verjel, da bo umetnost postala temelj nove skupnosti.
Toda ambiciozna vizija se ni uresničila. Novi videz mesta domačinom ni bil blizu, kmalu so se pojavili tudi očitki o korupciji in netransparentni porabi sredstev. Čeprav so nastali izjemni objekti – od sferične katedrale do eksperimentalnega gledališča – se prebivalci niso vrnili v pričakovanem številu.
Gibellina, načrtovana za 50 tisoč ljudi, danes šteje le še okoli 3.500 prebivalcev. Čeprav ima največ umetniških del na prebivalca v Italiji in gosti pomembne kulturne dogodke, kot je festival Orestiadi, obiskovalci večinoma pridejo le za kratek čas.
Do konca 90. let je mesto uradno dobilo oznako neuspelega eksperimenta. Danes ob večjih prireditvah privabi več deset tisoč ljudi, zunaj teh dogodkov pa pogosto deluje kot postmoderno mesto duhov, še piše PunKufer.
Strokovnjaki menijo, da bi lahko z boljšo infrastrukturo in jasnejšo dolgoročno vizijo Gibellina še postala celoletna kulturna destinacija. A za zdaj ostaja predvsem opomin, da umetnost sama po sebi ne zadostuje za življenje mesta.
