Paros je danes sinonim za čudovite plaže, elegantno otoško vzdušje in prijetno sproščen ritem življenja, ki pritegne tiste, ki si želijo doživeti duh Kikladov brez pretirane gneče. A ta grški dragulj skriva tudi fascinantno zgodovinsko zgodbo, ki ga nenavadno močno povezuje s hrvaškim Hvarom.
Ko so Grki oblikovali obalo Jadrana
Pred več kot 2300 leti je bil Paros eden najpomembnejših jonskih otokov, znan po vrhunskem vinu, oljčnem olju in marmorju, ki je slovel po svoji nežni, skoraj prosojni belini. Prav s tega otoka je leta 384 pr. n. št. krenila skupina kolonialistov, ki je na Hvaru ustanovila eno najstarejših grških naselbin v vzhodnem Jadranu. Kolonija se je raztezala od današnjega Starega Grada pa vse do Vrboske in je imela vse značilnosti tipičnega polisa, piše PunKufer.
To obdobje je bilo za Jadran prelomno. Grki so se trudili razširiti svoj vpliv, kar je povzročilo prve dokumentirane spopade med ilirskimi plemeni in prišleki iz Sredozemlja. Le nekaj desetletij prej je sirakuški vladar Dionizij starejši na Visu ustanovil veliko kolonijo Isso, od koder naj bi izhajala pobuda za širitev proti Hvaru.
Paros danes: Sprostitev, estetika in otoški čar
Čeprav zgodovina danes ni glavna skrb večine turistov, Paros ostaja eden najlepših otokov v Kikladskem otočju. Njegove plaže – pogosto opisane kot najlepše v regiji – nudijo kristalno modro morje, zlate zalive in veliko več miru kot tiste na Mikonosu ali Santoriniju.
Do Parosa je enostavno priti s trajektom iz Aten ali s sosednjih otokov, zato ga mnogi izberejo kot izhodiščno točko za raziskovanje Kikladov. Naoussa in Parikia ponujata prefinjene bare, klube in taverne, medtem ko je dnevni utrip namenjen surfanju, jadranju in uživanju v pristni otoški kuhinji.
Znameniti marmor
Paros je po svetu najbolj znan po svojem marmorju – materialu, iz katerega so nastale nekatere najpomembnejše skulpture antične umetnosti. Med njimi slovita Nike s Samotrake in Miloška Venera, kiparja Rodina pa naj bi paroški marmor navduševal celo bolj kot cenjeni marmor iz Carrarre. Legenda pravi, da je bil tudi Napoleon očaran nad njegovo eleganco, še piše PunKufer.
Vasi, samostani in skriti zalivi
Otok ni tako dramatičen kot Santorini in ne tako avantgarden kot Milos, a ima izjemen šarm. Njegove bele vasi, dolge poti med zeliščnimi polji in skriti zalivi, kot sta Voutakos ali manj znan zaliv med Kolymbithresom in Monastirijem, ponujajo občutek odklopa, ki ga danes išče vedno več popotnikov.
