Ste se kdaj med vožnjo po avtocesti pritoževali, da je pot enolična in dolgočasna? Verjemite, vsaka slovenska cesta se zdi kot razburljiv gorski prelaz v primerjavi z avtocesto 10 v Savdski Arabiji. Ta cesta namreč ponuja edinstveno, a hkrati izjemno monotono izkušnjo, ki bi na preizkušnjo postavila še tako potrpežljivega voznika.
Gre za cesto, ki povezuje kraj Al Darb na jugozahodu z Al Batho na vzhodu države. Čeprav je celotna trasa dolga 1474 kilometrov, je svetovno slavo dosegla zaradi specifičnega odseka, ki poteka skozi puščavo Rub-al-Khali. Na tem delu se namreč cesta razteza kar 256 kilometrov daleč brez enega samega zavoja. Ni ovinkov, ni klancev, ni spustov – le neskončna ravnina.
Z ene strani vožnja sicer ponuja spektakularen pogled na eno največjih peščenih puščav na svetu, kar je lahko prava paša za oči za sopotnike ali fotografe. Za voznika pa je zgodba povsem drugačna. Kot poroča hrvaški portal Punkufer, se večina tistih, ki so prevozili to traso, strinja, da gre za neskončno dolgočasno izkušnjo, ki traja približno dve uri.
Kraljeva zapuščina in svetovni rekord
Zanimivo je, da ta cesta prvotno ni bila namenjena javnemu prometu. Zgrajena je bila kot zasebna pot za kralja Fahda, ki je Savdski Arabiji vladal od leta 1982 do 2005. Ko so jo kasneje odprli za javnost, je cesta zaradi svoje edinstvene geometrije – ali bolje rečeno pomanjkanja le-te – hitro pritegnila pozornost mednarodne javnosti. Uvrstila se je celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdaljši ravni odsek ceste na svetu.
Vožnja po njej daje občutek, kot da ste obtičali v času. Pokrajina se skorajda ne spreminja, in ko po 240 kilometrih končno zagledate prometni znak, ki napoveduje rahel zavoj, se vozniki menda počutijo, kot da bi sredi suhe puščave končno našli izvir vode. Občutek statičnosti je tako močan, da se zdi, kot da se avtomobil sploh ne premika, temveč stoji sredi ogromne krajinarske slike.
Nevarna iluzija miru
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je takšna cesta idealna za preizkušanje maksimalne hitrosti jeklenih konjičkov in da bi lahko preprosto "dali možgane na pašo", je resnica precej bolj nevarna. Ravno ta monotonija je namreč glavni krivec za številne prometne nesreče.
Vozniki se na popolnoma ravni cesti hitro sprostijo, pozornost jim popusti, pojavi pa se tudi fenomen, znan kot "avtocestna hipnoza". Zaradi pomanjkanja vizualnih dražljajev in potrebe po upravljanju vozila ljudje hitreje postanejo zaspani ali pa se njihov odzivni čas drastično podaljša. Nesreče na tem odseku so zato presenetljivo pogoste, večinoma pa so posledica zmanjšane zbranosti in utrujenosti, ki ju povzroča neskončna ravnina.
