(FOTO) Otok velikosti nogometnega igrišča se je skrivnostno pojavil na jezeru in nato popolnoma izginil

A.B.
01.09.2026 12:35

Gosti gozd, ki je plaval na površju priljubljenega kanadskega jezera, je presenetil domačine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V oddaljenem kanadskem jezeru Williston v Britanski Kolumbiji se je skrivnostno pojavil ogromen gozdnat otok, ki je le nekaj tednov kasneje brez sledu izginil. Neobičajno plavajočo gmoto je prvi opazil lokalni čolnar. Fotografije in posnetke je nato na družbenih omrežjih delil domačin. "To je bil res neverjeten prizor, v 40 letih še nisem videl česa podobnega," je povedal in pojasnil, da je želel opozoriti ribiče pred prihajajočim turnirjem. Prav tako je obvestil državno energetsko podjetje BC Hydro, ki upravlja tamkajšnje hidroelektrarne.

Predstavnik podjetja Bob Gammer je priznal, da so sprva močno dvomili o obstoju otoka. Zaradi napredka umetne inteligence so namreč posumili, da gre za lažne fotografije. Kljub temu so satelitski posnetki hitro potrdili, da je otok resničen in da dejansko plava v glavnem delu jezera. Ocenili so, da je otok meril približno 70 metrov v širino in 140 metrov v dolžino. S površino skoraj 10.000 kvadratnih metrov je bil velik kot dve nogometni igrišči, poroča New York Post

Kam je izginila plavajoča gmota?

Do začetka avgusta pa je ogromen otok preprosto izginil s satelitskih posnetkov. Gammer je pojasnil, da otok verjetno ni potonil na dno jezera, ampak je najverjetneje odplaval v kakšno bolj zaščiteno območje ob obali. Strokovnjaki imajo tudi teorijo o tem, kako je ta naravni fenomen sploh nastal. Naplavljen les se je verjetno leta in leta nabiral ob obali. Rastline in drevesa so sčasoma pognali korenine v razpadajočih ostankih ter tako ustvarili plavajočo maso.

Takšne otoke običajno sestavljajo šota, naplavine in gosta vegetacija, ki se odcepijo od celine. Plini, kot je metan, ki nastajajo med razpadanjem organskih snovi, pogosto pomagajo pri ohranjanju plovnosti. Sprožilec za ta dogodek je bil verjetno nenavadno visok vodostaj. Jezero je letos doseglo najvišjo raven v zadnjih 14 letih, predvsem zaradi obilnega sneženja pozimi in nenehnih poletnih deževij. Narasla voda je dvignila del obale in mu omogočila, da prosto zaplava, drevesa na njem pa so delovala kot jadra, ki so lovila veter.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta