Jana Juvan
"To je vedno čustven in navdihujoč dan," je prvošolce v Osnovni šoli Toneta Čufarja nagovoril mariborski župan Saša Arsenovič. Pred tem so jih sprejeli že njihovi tutorji, devetošolci, ki so jim razdelili nekaj simboličnih daril, vsak pa je po navodilih vlade prejel tudi slovensko zastavico, od razredničark pa kasneje še izvode ustave.
Otroci se seveda niso ukvarjali s političnimi vprašanji, ki so burila duhove v zadnjih tednih pred začetkom šolskega leta. Glasno so županu pritrdili, da so se šole veselili. Starši pa so na vprašanje, koga je bilo bolj strah, odgovarjali bolj zadržano. "Velik dan za vas je. Verjamem, da se boste veliko naučili, se imeli radi in se spoštovali," jim je župan še položil na srce. Dodal je, da je šola prostor, kjer se naučiš tudi medsebojnih odnosov in spoštovanja, pa tudi slovenske kulture in vrednot. Staršem je dejal še, naj otrokom stojijo ob strani, hkrati pa naj pustijo učiteljice in učitelje pri miru, da bodo lahko opravljali svoje delo.
Ni pozabil omeniti "rekordnih" občinskih investicij v šolsko infrastrukturo, skoraj pet milijonov evrov je v mestnem proračunu za letošnje šolsko leto rezerviranih za dograditev OŠ Angela Besednjaka, obnovo kuhinje OŠ Leona Štuklja in za prenovo toplotnih podpostaj v Centru Gustava Šiliha in Domu Antona Skale. Obnovili so tudi fasade, strehe in plinske napeljave na nekaterih šolah, zamenjali radiatorje in svetila ter sanirali nekatere športne površine in dotrajane dele objektov. Občina bo šla tudi v javno-zasebno partnerstvo s podjetjem Petrol, v okviru katerega bodo energetsko obnovili 15 javnih izobraževalnih objektov, skupaj naj bi investicija znašala dobrih 14 milijonov evrov.
Največji izziv je duševno zdravje učencev
V tem šolskem letu bo v javnih osnovnih šolah v Mariboru približno 8.980 učencev, od tega približno 870 prvošolcev. Na OŠ Toneta Čufarja, ki jo obiskuje 468 otrok, imajo letos rekorden vpis, kar 70 prvošolčkov, zato imajo tudi tri paralelke, kar je v zadnjih letih prava redkost v šolah. Prvič kot ravnateljica je začetek šole pričakala Andreja Lešnjak, ki je povedala, da želi nadaljevati zastavljeno smer šole, ki je po njenih besedah med najbolj cenjenimi. "Pri nas predvsem cenimo medsebojno pomoč. Hkrati pa je pomembna kvaliteta znanja in dobri odnosi v kolektivu," je strnila njihove cilje. Kot največji izziv pa vidi predvsem duševno stanje učencev. "Sploh v zadnji triadi se pojavlja veliko stisk. Svet, v katerem živimo, je vse prej kot lahek za odraščajočega mladostnika. Zato bomo veliko delali na tem. Pa tudi na učencih priseljencih, ki potrebujejo našo pomoč," je dodala in povedala, da vidi največ priložnosti za to v razširjenih programih (RAP), torej v času po pouku, kjer se lahko otroci v bolj sproščenem okolju med seboj povežejo in tudi učijo jezika.
"Veseli me, da mesto raste. Skoraj 9000 ljudi se je priselilo v zadnjih petih letih v Maribor. To nosi svoje izzive, šola pa je prostor vzgoje in izobraževanja tudi slovenskih vrednot in kulture. Prav je, da se ljudje, ki pridejo v novo okolje, prilagajajo. Sam sem devet let živel v Nemčiji in vem, o čem govorim," je povedal Arsenovič. Ob tem je dodal, da ti ljudje hkrati družbo bogatijo in da se lahko drug od drugega učimo.
Kakšen učenec je bil Arsenovič?
Župana smo vprašali tudi, kakšen je bil sam kot učenec. "Že takrat sem kazal znake navihanosti," je smeje priznal in povedal še anekdoto, kako so sošolki iz socialno šibkejše družine z zbiranjem papirja pomagali, da se je lahko skupaj z ostalimi udeležila končnega izleta v Dubrovnik. Višek izkupička so potem na njegovo pobudo razdelili med tiste, ki so zbirali papir, zaradi česar ga je učiteljica v času socializma seveda označila s kapitalistom.
Župan je prvošolčkom razdelil tudi njihovo obvezno opremo v prometu - prepoznavne rumene rutice. Ob začetku šolskega leta so z občine poslali še pomemben poziv voznikom: "Z začetkom šolskega leta se na ceste vrača okoli 190.000 osnovnošolcev, med njimi skoraj 20.000 prvošolcev. Čeprav so letošnji podatki nekoliko boljši kot lani, je bilo do 18. avgusta v prometnih nesrečah udeleženih 380 otrok, eden je izgubil življenje, 26 pa jih je bilo huje poškodovanih. Vsaka žrtev je preveč. Zato voznike pozivamo k zmanjšanju hitrosti, še posebej v bližini šol, vrtcev in igrišč, večji pozornosti, spoštovanju prometnih pravil in neuporabi telefona med vožnjo. Najmlajši udeleženci v prometu so slabše vidni, vozila zaznajo pozneje, težje ocenijo njihovo hitrost in oddaljenost ter težje določijo smer, iz katere prihaja zvok. Njihovo pozornost hitro pritegne dogajanje v okolici, zato se lahko v prometu odzovejo drugače, kot pričakujejo odrasli. Vozniki morajo zato njihovo ravnanje predvideti, jim omogočiti varno prečkanje ceste ter hitrost prilagoditi razmeram."
