
Že petnajsto leto poteka na stadionu Ljudski vrt krvodajalska akcija Vijol'čna kri za vse ljudi, ki je tudi letos naletela na zelo velik odziv krvodajalcev. "Zelo lepo je biti tukaj in videti znane obraze krvodajalcev, ki že veliko let hodijo k nam, darujejo kri in nesebično pomagajo človeku," je povedala vodja procesa zbiranja krvi na Centru za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Biserka Dvoršič.

Akcija poteka dva dni, za darovanje se je treba prijaviti na telefonski številki 041/479-242 ali 041/320-796, vendar pa tudi neprijavljenih ne bodo zavrnili. Od leta 2020 je akcija dvodnevna, prvi dan poteka od 7.30 do 17. ure, drugi dan pa 7.30 do 14. ure. Dvoršič je razkrila, da se je prvi dan prijavilo 150, drugi dan pa zaenkrat 100 krvodajalcev: "Tudi za danes se ljudje še naročajo, imamo še nekaj prostih mest. Vsi, ki imate čas, voljo, zdavje, pridite, pa vas bomo sprejeli."
Z NK Maribor podpisali dogovor
Zaloge krvi so ob koncu poletja običajno nižje od povprečja. Za letos zdravnica Biserka Dvoršič pravi, da so stabilne, "malo smo si pomagali s spodbudami krvodajalcev in smo te akcije Vijol'čna kri še posebej veseli, da se nam zaloge po poletju še bolj stabilizirajo. Sploh ko se spet na polno začenja operativni program."

Metod Dolinšek, Sekretar Območne enote Rdečega križa Maribor, meni, da je takšna, nekoliko drugačna krvodajalska akcija lep dokaz truda, kako nagovoriti stalne in potencialne nove krvodajalce na drugačen način in jim stopiti korak nasproti. "Razumemo, da imamo ljudje ob dnevnem ritmu vse več rednih obveznosti in vse manj časa za izvedbo takšne prostovoljne dejavnosti. Akcija je kot vsako leto potrdila, da vzajemnost in solidarnost obstajata," tako Dolinšek, ki je dodal, da so letos z NK Maribor podpisali dogovor o izvedbi akcije tudi v prihodnje. Želi si, da bi se krvodajalska akcija še razširila in povabila k sodelovanju tudi druga društva in organizacije, ne samo športne.
Igralci krvi ne morejo darovati
Pobudnica akcije Mojca Pepelnik pa je izpostavila, da so se z Vijol'čno krvjo uvrstili na zemljevid evropskih stadionov z najdaljšo tradicijo krvodajalskih akcij: "Smo med šestimi evropskimi nogometnimi klubi, ki imamo najdaljši staž krvodajalskih akcij na terenu."

V medijsko središče je prišel tudi nogometaš Žiga Repas, ki krvi danes ni mogel darovati: "Mislim, da je Vijol'čna kri pokazatelj, kako mesto stopi skupaj, ne samo na igrišču, ampak tudi izven igrišča." Uroš Mlakar, predsednik NK Maribor je dodal, da "je lepo videti, da NK Maribor ne zmaguje samo na igrišču, ampak tudi takrat, ko gre za solidarnost. To je ena naših najbolj srčnih akcij in vesel sem, da traja že 15 let." Pojasnil je, da zaradi trenažnega procesa v akcijo letos ne morejo vključiti igralcev.
Na stadionu drugačna energija
Plaketo z zahvalo za 30-kratno darovanje krvi je Dolinšek v imenu Rdečega križa izročil mestni svetnici Lidiji Divjak Mirnik, ki je povedala, da je prvič kri darovala že v študentskih letih. Akcije se je udeležil tudi Bor Greiner, ki je daroval dvanajstič in pravi, da je do stotice še daleč, trener vratarjev Jasmin Handanović pa je povedal, da kri daruje enkrat letno, v Ljudskem vrtu.

Mariborčanka Karin Esih se je prvič za darovanje krvi odločila obiskati UKC Maribor, ker je bila prva izkušnja super, se je odločila v drugo udeležiti akcije Vijol'čna kri. "Sem pozitivno presenečena nad akcijo v Ljudskem vrtu. Običajno hodim na kakšne tekme, kot so derbiji," je povedala sogovornica, ki jo je bilo več let strah darovati kri, a je strah premagala. V družini je sicer (doslej) edina darovalka.

Kri je daroval tudi Sergej Vajda iz Ormoža, ki sicer na krvodajalske akcije hodi v Ormož ali na Ptuj, tokrat pa sta prišla v Maribor: "Odločil sem se, da pokažemo vsem drugim navijačem, da stopimo skupaj. Prvič sem kri daroval pred desetimi leti. Malo je bilo strahu, ampak nikdar ne veš, kdaj boš kri sam potreboval." Vajdo je prepričal slogan, Vijol'čna kri za vse ljudi, nekoliko pa pogreša tudi obisk stadiona. Pravi, da je kri darovati v Ljudskem vrtu povsem drugačen občutek, drugo vzdušje, kot v zdravstveni ustanovi.
Ob pogovoru pozabijo na iglo
Škrabl Damijan z delodajalcem ni imel težav dobiti prosto za obisk krvodajalske akcije: "Delodajalec razume in podpira akcijo." Tokrat je kri daroval 64-tič, počasi se približuje stotici, za katero upa, da bo dovolj zdrav, da jo bo dočakal. Dobro se spominja tudi svoje prve udeležbe na krvodajalski akciji, ki je potekala v njegovem domačem kraju, v osnovni šoli Selnici ob Dravi. "Takrat sem šel skupaj s starši, prvič, zdaj pa hodim redno," pravi. Ima tudi dve hčerki, ki sta sicer še premladi, da bi darovali kri, a ju vzgaja v smeri, da pomagata, kjer lahko.

Medicinsko osebje je tisto, ki poskrbi, da se krvodajalci med darovanjem krvi dobro počutijo. Ena izmed sodelavk v ekipi Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor je tudi Lea Vidovič, ki so se ji krvodajalci na postelji hitro menjavali. Na vprašanje, kako drugačno je delo na akciji, ki poteka na nogometnem stadionu odgovarja, da je vzdušje drugačno, drugačni pa so tudi ljudje: "Bolj sproščeno je, veliko več se pogovarjamo, bolj smo nasmejani. Vse je v duhu NK Maribora, tudi veliko navijačev pride." Tudi sama je navijačica mariborskega nogometnega kluba, vendar ne sodi med tiste najbolj strastne. Med darovanjem je dovolj časa za pogovor, Vidovič pa razlaga, da se v teh nekaj minutah lotevajo različnih tem: "Od tega, zakaj so se odločili postati krvodajalec, kaj bodo počeli pozneje v dnevu, splošne stvari." Pogovor je tudi tisti psihološki prijem, da osebo, ki jo je morda strah igle, zamotijo in večina ljudi kmalu pozabi, da imajo iglo v sebi.

Gregor Grosman





