Pred štirinajstimi dnevi so cene goriva drastično poskočile, kar je številne državljane na Hrvaškem spravilo v obup. Vozniki so si v ponedeljek zjutraj sicer vsaj nekoliko oddahnili, ko so pristojni objavili nove cene. Bencin po novem stane 1,56 evra za liter, kar pomeni pocenitev za šest centov. Dizel se je pocenil za štiri cente in sedaj stane 1,71 evra za liter, medtem ko modri dizel stane 1,18 evra za liter.
Kljub temu pa polnjenje avtomobila ostaja velik finančni zalogaj. Kdor v svoj avtomobil natoči 50 litrov bencina, za to plača 78 evrov. Lastniki dizelskih vozil jo odnesejo še slabše, zato le redki vozniki na bencinskih črpalkah sploh še napolnijo celoten rezervoar.
Zagrebčani v veliki prednosti pred Dalmatinci
Cena goriva je po vsej državi enaka, a kupna moč prebivalcev se močno razlikuje. Kot poroča hrvaški portal Slobodna Dalmacija, polnjenje 50-litrskega rezervoarja Hrvatu s povprečno plačo odnese od 4,58 do šest odstotkov neto dohodka, odvisno od regije bivanja. Prebivalci Zagreba, ki prejemajo najvišje povprečne plače v višini 1769 evrov, za en rezervoar bencina namenijo 4,58 odstotka svoje plače. To predstavlja najmanjše breme v državi.
Na drugi strani lestvice najdemo prebivalce Virovitiško-podravske županije, kjer povprečna plača znaša 1350 evrov. Tam prebivalci za enak rezervoar porabijo kar šest odstotkov svojega dohodka. Tudi prebivalci Šibensko-kninske županije, kjer povprečna plača znaša 1428 evrov, občutijo močan udarec. Za 50 litrov bencina namenijo 5,67 odstotka plače, za dizel pa kar 6,13 odstotka. To opazno presega državno povprečje.
Razlike v urah dela razkrivajo kruto realnost
Če strošek goriva preračunamo v ure dela, postane razlika še bolj očitna. Povprečen prebivalec Virovitiško-podravske županije za eno polnjenje bencina dela približno 9,6 ure, medtem ko Zagrebčan za isto količino goriva dela le 7,3 ure. Analize kažejo jasno regionalno razliko, saj največje breme nosijo prebivalci slavonskih županij.
Geografska bližina ne zagotavlja nujno ekonomske podobnosti. Mesto Zagreb se po plačah močno razlikuje od sosednje Zagrebške županije. Podoben vzorec opazimo pri turističnih regijah. Istrska županija na primer nosi precej večje breme kot Splitsko-dalmatinska županija. Seveda pa nižji delež stroškov za gorivo ne pomeni nujno, da ljudem v bogatejših regijah na koncu meseca ostane več denarja. Stroški bivanja, najemnin in storitev v urbanih središčih običajno močno presežejo tiste v ruralnih območjih. Kljub temu cena goriva ostaja eden najbolj neposrednih pokazateljev, kako močno se dejansko razlikujejo plače po različnih delih države.
