Včasih je veljalo, da si lahko za kovanec ali dva privoščimo spodobno malico v lokalni pekarni. Danes pa se zdi, da se svet slaščičarstva vrti v povsem drugo smer. V Londonu, Parizu in New Yorku ljubitelji sladkega ne odštevajo le drobiža, temveč za pekovske izdelke plačujejo zneske, ki bi še pred nekaj leti veljali za absurdne. Predstavljajte si, da za en sam piškot plačate skoraj 30 evrov. Sliši se neverjetno, a prav to je nova realnost.
Sredi krize življenjskih stroškov, ko se cene osnovnih dobrin višajo, luksuzne pekarne doživljajo pravi razcvet. Britanski The Guardian poroča o fenomenu, ki je zajel velemesta: ljudje so pripravljeni čakati v dolgih vrstah, da bi v roke dobili slaščico, ki je postala statusni simbol.
V ospredju tega trenda je francoski zvezdniški slaščičar Cedric Grolet, čigar pekarna v prestižnem londonskem hotelu Berkeley ponuja lešnikov piškot za 25 funtov (približno 29 evrov). Če se vam to zdi veliko, vas bo cena njegove slavne slaščice morda šokirala, zanjo boste odšteli kar 45 funtov.
Sladkorna mrzlica na družbenih omrežjih
Zakaj bi kdorkoli plačal toliko za nekaj, kar poje v nekaj minutah? Pekarne so postale turistične točke, kamor ljudje prihajajo ne le zaradi okusa, temveč zaradi fotografije za Instagram ali videoposnetka za TikTok. Groletove kreacije so umetniška dela, ki na zaslonih telefonov izgledajo popolno. A novinar, ki se je podal na preizkušnjo teh dragocenosti, priznava, da ne gre le za videz. Ko zagrizete v ta pregrešno dragi piškot, vas okus dejansko sezuje. Testo je mehko, bogato s karameliziranimi lešniki in prelito z vrhunsko mlečno čokolado. Piškot je sicer tako velik, da zadošča za dve osebi, a cena vseeno ostaja vrtoglava.
Poleg Groleta so tu še druge pekarne, ki sledijo temu trendu. V pekarni Copains, ki je znana po brezglutenskih izdelkih, "New York roll", okrogel rogljiček, polnjen z lešnikovim namazom, stane skoraj 13 funtov. Vodja pekarne Robert Szucs pravi, da je njihova trgovina kot Disneyland za ljudi s prehranskimi omejitvami.
Je to sploh vredno svojega denarja?
Lastniki pekarn visoke cene opravičujejo z drastičnim dvigom stroškov. Ben Keane iz pekarne Yeast pojasnjuje, da uporablja posebno suho maslo iz Francije, katerega cena se je v zadnjem desetletju več kot podvojila. K temu prištevajo še visoke najemnine v središčih mest, stroške energije in plačila za kvalificirane peke. Kljub temu mnogi kupci menijo, da je izkušnja vredna vsakega centa.
Stranke, ki so jih ujeli pred pekarnami, priznavajo, da si takšnega razvajanja ne privoščijo vsak dan. Gre za poseben dogodek, za nagrado. "Doma si lahko naredim sendvič, tega pa ne morem speči," je povedala ena izmed obiskovalk, ki je za nekaj kosov peciva in kavo plačala skoraj 40 funtov. Zdi se, da v dobi, ko je vse postalo hitro in industrijsko, ljudje znova cenijo ročno delo in vrhunske sestavine, in so zanje pripravljeni tudi drago plačati.
