Ana Klašnja je velik del svojega življenja posvetila baletu in na odru doživela uspehe, o katerih mnogi le sanjajo. Toda vrhunska umetnost nosi svojo ceno. Priljubljena balerina je v podkastu Seansa s Tajo brez olepševanja spregovorila o razlogih, zakaj se umika iz velikih in fizično zahtevnih vlog. Priznala je, da njeno telo po desetletjih naporov preprosto ne zmore več, povzemajo Slovenske novice.
Namesto glavnih vlog danes raje izbira manjše, ki ji še vedno prinašajo veselje, hkrati pa ji omogočajo normalno življenje. Želi si namreč običajnih stvari, kot so sprehodi z otrokom na Rožnik ali preprosta hišna opravila. Do svojega 43. leta je plesala tako intenzivno, da je njeno telo plačalo visok davek. Zjutraj je komaj vstala iz postelje in po cesti pogosto šepala, zato si je na koncu morala priznati, da nadaljevanje v takšnem ritmu ni več vredno trpljenja.
Prostor prepušča mlajšim talentom
V svoji bogati karieri je odplesala več kot dvajset glavnih vlog v klasičnih baletih, zato ne čuti več potrebe po dokazovanju za vsako ceno. Pri odločitvi o umiku iz ospredja ni mislila le nase, temveč tudi na mlajše generacije. Priznava: "Nimam tega srca, ker vedno pomislim, kako bi bilo meni," in s tem poudarja, da ne želi 25- ali 30-letnim plesalkam v času njihovega največjega ustvarjalnega zagona jemati dragocenih priložnosti. Umetnik mora po njenem mnenju znati prepoznati trenutek, ko mora poiskati drugačno mesto na odru in določiti mejo.
Za bleščečo podobo, ki jo občinstvo vidi na odru, se skriva svet izjemne discipline, tekmovalnosti in odrekanja. Ana je opozorila na hude stiske v baletnem svetu, saj nekatere plesalke zaradi hudih pritiskov pristanejo na psihiatriji, druge pa se spopadajo z anoreksijo in bulimijo. Tudi sama je občutila ta pritisk že v najstniških letih. Pri rosnih trinajstih letih ji je učiteljica pred prazniki dobronamerno svetovala, naj pazi na število pojetih tortic, kar je Ani pustilo globoko travmo.
Balet kot rešilna bilka v težkih časih
Še posebej kruto je njeno razmišljanje o koncu kariere profesionalnega plesalca, saj mnogi po zadnjem zastoru ostanejo brez denarja in z uničenim telesom. Kljub temu je balet vedno ostal njena prva ljubezen. K plesu se je zatekala ob osebnih krizah, razhodih in celo po smrti očeta. Zaveda se, da si bo morala kmalu poiskati novo strast, h kateri se bo lahko zatekla v prihodnosti.
Od baletnega sveta se sicer ne poslavlja v celoti. Ostaja zaposlena v ljubljanski Operi, kjer pomaga pri postavljanju nekaterih predstav in občasno vodi treninge za druge plesalce.
