Na predvečer praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bila v Veliki Polani osrednja slovesnost. Nosila je naslov Prekmurski svetek in bila je regijska, vendar je imela, kot so poudarili organizatorji, tudi državno noto.
V prireditvenem centru Poljana so se zbrali številni gosti, med njimi so bili posamezniki iz državnega vrha, denimo predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, minister za obrambo Valentin Hajdinjak, pomurski poslanci, državna svetnica, prav tako predstavniki cerkve, lokalne politike, gospodarstva in drugih sfer lokalnega življenja.
Slovesnost se je pričela s slovensko himno, nato pa je goste nagovoril župan Občine Velika Polana Damijan Jaklin. Spomnil je na začetke prekmurske besede, knjižno prekmurščino in posameznike, ki so izoblikovali jezik. Jaklin je poudaril, da svoboda in združitev nista bili samoumevni darili usode, ampak sta bili odločitev ljudi, ko so se 17. avgusta 1919 zbrali v Beltincih.
"Zavedam se tudi, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane"
"Prekmurje je bilo, je in jutri bo"
"Prekmurje ni ostalo slovensko zaradi visokih politik v Parizu, ampak zaradi trme malega človeka, ki se svoji besedi ni odrekel niti takrat, ko je bilo to nevarno. Prav ta trma malega človeka, ki se ne umakne, ko je največ na kocki, se je utelesila v marsikaterem našem rojaku," je povedal in v nadaljevanju izpostavil tudi pisatelja Miška Kranjca iz Velike Polane ter vojaškega pilota Štefana Hozjana iz Brezovice.
Jaklin je jasno povedal, da je Prekmurje enakovreden del Slovenije, ne njen odmaknjen kot, temveč njeno vzhodno srce. Ravno zaradi tega po njegovih besedah od nje ne pričakujemo usmiljenja in miloščine, ampak enakopravnost. "Prekmurci svoje besede nismo izgubili v preteklosti in je ne bomo izgubili v prihodnosti. Zato je Prekmurje bilo, je in jutri bo. Ponosno, trdno in neizpodbitno slovensko," je zatrdil velikopolanski župan in si zaželel, da v nas ne usahne ponos, ki nas je pred več kot sto leti pripeljal domov. Pozval je tudi, naj se neguje prekmurska beseda, saj dokler bo živela prekmurščina, bo živela zavest, kdo smo.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Tudi sam je dejal, da letos mineva 107 let od takrat, kar je Prekmurje prišlo nazaj domov. "Meje lahko ločijo ljudi, ne morejo pa meje izbrisati naroda, če ta ve, kdo je in kam spada ter gradi pravo domovinsko zavest. Prekmurci so vedeli, kdo so in kam spadajo," je izpostavil. Spomnil je na zasluge Jožefa Klekla starejšega, Matije Slaviča, Ivana Jeriča in drugih duhovnikov ter narodnih buditeljev. Poudaril je, da je leta 1919 ena generacija naredila zgodovinski korak, leta 2005 pa je druga generacija s tem, da je bil 17. avgust razglašen za državni praznik, poskrbela, da se tega koraka kot država ne bomo nehali spominjati. Danes smo po njegovih besedah na vrsti mi, nova generacija.
Vrtovec: "Naj bo to prostor, kamor se mladi vračajo"
Vrtovec se je navezal tudi na aktualne tegobe. "Prekmurke in Prekmurci, v teh dneh tudi sam z žalostjo opazujem, kako neskončna prekmurska polja izgubljajo boj s sušo. Podoživljam stiske kmetov, zavedam se vseh negotovosti, ki jih na kmetije prinaša ta katastrofa. Zavedam se tudi, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. Na tem mestu vam sporočam, niste in ne boste ostali ob tej katastrofi sami," tako podpredsednik vlade. Prekmurje ima po besedah Vrtovca izjemen potencial, pridne in ustvarjalne ljudi, potencialne podjetnike, kmetijstvo, turizem, kulturo, reko Muro, Goričko, Lendavske gorice, termalno in geotermalno bogastvo ... "Naša naloga je, da ta potencial razvijamo," je zatrdil.
Nadaljeval je, da Prekmurje ne sme biti pokrajina, od koder mladi odhajajo, ker ne vidijo prihodnosti. "Naj bo to prostor, kamor se vračajo, kjer se zaposlijo in ustvarijo družino." Ob koncu se je še enkrat navezal na dogodke iz leta 1919 in povedal, da so naši predniki imeli cilj. "Niso vedeli, kako težka bo ta pot, kako se bo končala, toda verjeli so. Imeli so upanje," tako v svojem nagovoru. Danes pa, da imamo svojo državo, za katero smo se odločili na plebiscitu in jo ubranili v osamosvojitveni vojni, imamo svoj jezik, zastavo, himno, odgovornost. "Ampak Slovenija mora biti samozavestna država doma in v Evropi. Odprta do sveta, vendar zvesta sama sebi, svojim koreninam in načinu življenja, kot ga poznamo v tem prostoru že stoletja," je sklenil.
V kulturnem programu so nastopili Orkester Slovenske vojske, Oktet Belmura, otroci s prekmursko govorico, Prašnati in drugi.
