Sanja Verovnik
Kako visoko je ob preteklih poplavah segala Mura? Odgovor na to vprašanje bodo lahko prebivalci in obiskovalci avstrijskega Cmureka po novem našli tudi na oznakah v slovenskem jeziku. Tamkajšnji učenci so skupaj z mentorji sodelovali pri postavitvi tablic, ki prikazujejo najvišje zabeležene gladine reke. Gre za nadaljevanje slovenske pobude, s katero želijo prebivalce opozoriti na nevarnost poplav in jih spodbuditi k boljši pripravljenosti na visoke vode.
Postavitev oznak je potekala v okviru mednarodnega dogodka ozaveščanja o visokih vodah, ki povezuje šole, lokalne skupnosti in pristojne institucije na obeh straneh Mure. Akcijo sta spodbudila Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija Republike Slovenije za okolje, pri izvedbi pa so sodelovali še Društvo učiteljev geografije Slovenije in avstrijska dežela Štajerska.
Oznake imajo predvsem izobraževalni in opozorilni namen. Prikazujejo, do kod je ob preteklih poplavah segala voda, s tem pa prebivalcem omogočajo, da si lažje predstavljajo razsežnost poplavne nevarnosti v svojem neposrednem okolju. Hkrati opozarjajo na pomen preventivnih ukrepov in ustreznega ravnanja ob visokih vodah.
V Sloveniji postavili že skoraj sto oznak
Pobuda za označevanje visokih voda se je začela v Sloveniji, kjer so v sodelovanju pristojnih institucij, geografov, šol in lokalnih skupnosti doslej postavili že skoraj sto takšnih oznak, od Goričkega do Pirana. Pri dejavnostih sodelujejo tudi lokalni gasilci in predstavniki civilne zaščite. Zdaj se je praksa razširila še na avstrijsko stran Mure. Postavitev slovenskih oznak v Cmureku ima poleg opozarjanja na poplavno nevarnost tudi simbolni pomen, saj spodbuja čezmejno sodelovanje in uporabo slovenskega jezika v skupnem obmejnem prostoru.
Postavitev slovenskih oznak v Cmureku ima poleg opozarjanja na poplavno nevarnost tudi simbolni pomen, saj spodbuja čezmejno sodelovanje in uporabo slovenskega jezika v skupnem obmejnem prostoru
Pobuda se je v okviru Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro in Foruma za Muro razvila v širše sodelovanje slovenskih in avstrijskih šol. Na tej podlagi je nastal projekt Akcijski dan za Muro - Let's Flow Together, v katerem učitelji in učenci z obeh strani meje skupaj spoznavajo reko, njeno okolje in nevarnosti, povezane s poplavami. Mladi se ob tem seznanjajo s preteklimi poplavnimi dogodki, spoznavajo značilnosti rečnega prostora ter pridobivajo znanje o odgovornem odnosu do vode. Projekt je bil leta 2024 nagrajen z avstrijsko nagrado Neptun.
Poplave ne poznajo državnih meja
Dogodek v Cmureku je tudi primer sodelovanja, ki podpira cilje evropske poplavne direktive. Ta med drugim poudarja pomen ocenjevanja in obvladovanja poplavnih tveganj, ozaveščanja prebivalstva ter sodelovanja na čezmejnih porečjih. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi lokalne skupnosti in šole. Označevanje preteklih visokih voda namreč omogoča, da informacije o poplavah niso omejene zgolj na strokovne dokumente in meritve, temveč postanejo vidne tudi v prostoru, kjer ljudje živijo.
Mura je del širšega rečnega sistema petdržavnega Unescovega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Zaradi povezanosti rečnega sistema je sodelovanje držav pri upravljanju voda in zmanjševanju poplavnih tveganj še posebej pomembno.
S postavitvijo oznak v Cmureku se tako slovenska pobuda nadaljuje tudi čez državno mejo. Njeno osrednje sporočilo ostaja preprosto: poznavanje preteklih poplav lahko pomaga pri razumevanju nevarnosti, s katerimi se lahko prebivalci ob Muri srečajo tudi v prihodnje.
