Župani oziroma predstavniki pomurskih občin, skozi katere teče reka Mura, so sredi septembra na praznovanju pete obletnice razglasitve Unescovega biosfernega območja Mura na Otoku ljubezni v Ižakovcih doživeli precejšen šok. Na eni od predstavitev so namreč slišali, da obstaja namera za vzpostavitev krajinskega parka Mura.
Informacijo smo preverjali pri Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), ki je v sodelovanju z inštitutom Revivo pripravil dogodek na Otoku ljubezni. Odgovorili so nam, da reka Mura in poplavni svet ob njej zaradi izjemnih naravnih značilnosti sodita med naravovarstveno najvrednejša območja v Sloveniji. "Že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ob nastajanju prvih inventarjev naravne dediščine, je bilo območje opredeljeno kot naravna dediščina in prepoznano kot prostor, ki ga je treba varovati. Z dolgoročnim planom Republike Slovenije je bilo zato v celoti predvideno za zavarovanje kot krajinski park Mura," so zapisali.
Nadalje zavod razlaga, da je določitev naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja in območij Natura 2000 dodatno potrdila izjemen naravovarstveni pomen Mure in sveta ob njej. "Območje Mure je bilo tudi z resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 uvrščeno med prednostna območja za vzpostavitev novih zavarovanih območij."
Lendava in Šentilj
Na naše poizvedovanje so iz ZRSVN še odgovorili, da pomen Mure prepoznavajo številni ljubitelji narave in lokalne skupnosti v Pomurju, tudi zato naj bi dve občini na ministrstvu za okolje in prostor, pristojnem za postopek zavarovanja, dali pobudo za ustanovitev zavarovanega območja. Na dodatno vprašanje smo izvedeli, da gre za občini Lendava in Šentilj, torej iz spodnjega in zgornjega toka Mure v Sloveniji.
Lendavski župan Janez Magyar nam je potrdil, da je občina dala pobudo zaradi izjemne naravne vrednosti Mure in njenega poplavnega prostora ter želje, da to bogastvo dolgoročno ohranijo. "Mura je na območju naše občine v precejšnji meri ohranila naravno rečno dinamiko, prodišča, meandre, mrtvice in poplavne gozdove, ki zagotavljajo življenjski prostor številnim redkim in ogroženim vrstam," je odgovoril in dodal, da je ZRSVN v strokovni utemeljitvi marca 2022 na odseku med Hotizo in tromejo naštel skoraj 70 zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst ter 30 naravnih vrednot. "Podprl je tudi prizadevanja občine in predlagal vložitev pobude na ministrstvo," je spomnil in pristavil, da je občinski svet junija 2022 soglašal z zavarovanjem Mure s poplavnim pasom na območju občine kot krajinskega parka. Mesec zatem so pobudo poslali pristojnemu ministrstvu.
Strokovni predlog na ministrstvu
Ministrstvo je ZRSVN naložilo pripravo strokovnega predloga. Ta je bil letos pripravljen in že predan ministrstvu. "Strokovni predlog predvideva zavarovanje ožjega, naravovarstveno najvrednejšega dela poplavnega območja vzdolž slovenskega odseka Mure v občini regijskega parka," so navedli. Sklepali bi, da bo to prineslo dodatne omejitve in prepovedi ravnanj v naravnem okolju. Zavod je sicer odvrnil, da je glavni cilj zavarovanja izboljšati upravljanje območja, ne pa uvajati dodatnih omejitev. "Predlagana pravila ravnanja bistveno ne presegajo že veljavnih pravil, ki izhajajo iz obstoječih naravovarstvenih statusov območja, vključno s statusom območij Natura 2000."
"Mura je pomemben del naše naravne dediščine in identitete"
Ob tem dodajmo, da je lendavska občina pobudo dala za območje svoje občine, ustanovitev krajinskega parka pa očitno zajema celoten slovenski odsek reke. V Lendavi so mnenja, da bi vzpostavitev krajinskega parka lahko zagotovila bolj celovito upravljanje območja, jasne varstvene in razvojne usmeritve ter bolj usklajeno izvajanje ukrepov za ohranjanje narave.
"Priložnosti vidimo tudi v naravi prijaznem turizmu, izobraževanju, predstavljanju naravne dediščine in povezovanju lokalnih ponudnikov. Uresničitev teh možnosti bi zahtevala ustrezno upravljanje in financiranje," meni Janez Magyar. Zaveda se, da za območje že veljajo določeni naravovarstveni statusi, a dodaja, da bi ustanovitev krajinskega parka prinesla določitev dodatnih pogojev oziroma omejitve posameznih dejavnosti in posegov. "Ti bi bili opredeljeni v aktu o zavarovanju, zato brez konkretnega predloga ni mogoče natančno povedati, kaj bi se spremenilo glede na veljavne režime. Za občino je pomembno, da se rešitve oblikujejo v sodelovanju s prebivalci, lastniki zemljišč, kmetovalci in drugimi uporabniki prostora ter ob upoštevanju potreb po poplavni varnosti, vzdrževanju infrastrukture in razvoju lokalnega okolja."
V dialogu z lokalnim okoljem
Zanimalo nas je, kolikšno območje bi bilo v občini, ki je dala pobudo, zajeto v krajinski park. Magyar pravi, da strokovna utemeljitev obravnava odsek med Hotizo in tromejo na območju Murske šume, vključno z obrežnim prostorom, poplavnimi gozdovi, mrtvicami in drugimi pomembnimi naravnimi vrednotami. Natančna meja in površina pa v pobudi nista opredeljeni, saj župan pravi, da bo končni obseg zavarovanega območja treba opredeliti na podlagi strokovnih podlag in v postopku priprave akta o zavarovanju.
Magyar je še enkrat poudaril, da se je njihova pobuda nanašala na njihovo občino, za nadaljnjo obravnavo zavarovanja Mure pa dodaja, da je potrebno sodelovanje občin, ki ležijo ob Muri, saj da gre za povezan naravni prostor, pri katerem je smiselno usklajevati varstvene cilje in razvojne potrebe lokalnih skupnosti. Tudi lendavska občina pozorno spremlja pripravo strokovnih podlag, januarja 2026 jim je ministrstvo potrdilo, da območje izpolnjuje kriterije za ustanovitev širšega zavarovalnega območja. "Želimo si, da nadaljnji postopek poteka pregledno, strokovno in v dialogu z lokalnim okoljem. Mura je pomemben del naše naravne dediščine in identitete, zato je naš cilj njeno ohranjanje povezati s koristmi za ljudi, ki ob njej živijo," je sklenil.
Govorili smo tudi z županjo Občine Črenšovci Vero Markoja. Dejala je, da je že v Ižakovcih vprašala, katera območja bi bila zajeta v krajinski park, a da na vprašanje župani niso dobili odgovora. Zagotovljeno naj bi jim bilo, da jim bodo več informacij predstavili pozneje. Dodala je, da z nekaj drugimi prisotnimi predstavniki občin v Ižakovcih deli mnenje, da je dovolj, da je na območju vzpostavljen režim Natura 2000. V zakup pa da bi bilo treba vzeti tudi to, da imajo lokalni prebivalci na območjih ob Muri svoja zemljišča. Markojeva pa bi si pred vsem tem želela, da od pristojnih, predvsem Direkcije RS za vode, dobi odgovore, kako je z nadaljevanjem projekta povišanja in dograditve visokovodnih nasipov v njihovi občini. Prav v Dolnji Bistrici se namreč še vedno iščejo rešitve, saj še ni bil sklenjen dogovor z naravovarstveniki. Pravi, da je ponovno zaprosila za sestanek, a njeno sporočilo spet ni našlo pravega naslova. Preden se ob Muri torej začne vzpostavljati še kakšno zavarovano območje, bi bilo treba rešiti vprašanje nasipov.
