"Po naši ustavi in zakonodaji morajo predsednik države, predsednik vlade in ministri ob nastopu svoje funkcije pred državnim zborom priseči, da bodo 'spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije'. (104. in 113. člen ustave) Sodniki, kot nosilci sodne veje oblasti, morajo prav tako ob nastopu svoje funkcije priseči, da bodo 'sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom ter sodili po svoji vesti in nepristransko'. Tudi ustavne sodnike njihova prisega zavezuje, da bodo 'sodili po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizdevali za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin'. /.../
V vseh navedenih formulacijah prisege je ustava na prvem mestu. To ni kako naključje ali nekakšen pravnotehnični ali protokolarni vrstni red navajanja. Ustava je navedena na prvem mestu zaradi svojega izhodiščnega in temeljnega pomena za obstoj in delovanje države. Vse ostalo ji mora biti podrejeno, tako tudi poslančeva vest ali njegova svoboda odločanja, o kateri govori 82. člen ustave, po katerem poslanci 'niso vezani na kakršnakoli navodila'.
Poslancem državnega zbora ni treba izreči navedene prisege. Vendar pa to ne pomeni, da jih prav takšna zaveza ustavi (ter zakonu in lastni vesti) ne zavezuje. Nasprotno, zavezuje jih še bolj, saj predstavljajo najvišji predstavniški in ustavodajni organ v državi. Že dejstvo, da ostali visoki funkcionarji izrekajo svoje prisege pred državnim zborom, logično sledi iz predpostavke, da so prav poslanci in državni zbor najvišji varuhi ustave ..., in sicer tako pri sprejemanju zakonov kot pri vseh drugih odločitvah, ki jih sprejmejo v svoji funkciji. Še več, poslanec mora tudi v svoji zasebni sferi ravnati tako, da ostaja vzor spoštovanja ustavnopravne ureditve."
Vir: Ius Info
