"Na koncu smo na istem: na eni strani prevarant, ki je izigraval in goljufal delavce ter državo, a je kljub neetičnim, kaznivim in nemoralnim dejanjem ostal predstavnik ljudstva. Na drugi strani oblast - ministrstvo za kulturo v aktualnem primeru, ki ustavlja izplačevanje že odobrenih ali celo izvedenih programov ter projektov, hkrati pa napoveduje anekse in spremembe, s katerimi se bodo kulturnikom znižala na razpisih ocenjena in razdeljena plačila. Ni velikega razhajanja med enimi in drugimi mimo-hodci pravic, ki jih današnji čas žal sprejema kot nekaj normalnega.
Ne da se več poslušati sladkih besed o tem, kako je kultura tlakovala podstat naše države in njeno identiteto, ter se ob tem soočiti s spodkopavanjem izrečenega – te dni z alibijem, da je za vse kriv proračunski primanjkljaj, kakršnega je zapustila prejšnja vlada. Tovrstni spini so seveda zgolj priprava terena za kastriranje neljubih ustvarjalk, ustvarjalcev in javnih kulturnih sistemov. Ministrstvo za kulturo se očitno ne ukvarja s pravo in pravno platjo, temveč z ideološko obarvano zapovedjo, saj za takšne redukcije nima ustreznih realnih osnov – priporočila/aneksi namreč nimajo veljave, če se z njimi ne strinjata obe pogodbeni strani. Teže neizplačevanja že opravljenega dela očitno ne pozna niti tamkajšnja kabinetna okrepitev, nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, kaj šele ostali.
Vlada dela učinkovito. Hiti, ker ve, da se udarci delijo na začetku mandata, ko mnogi še mislijo, da gre zgolj za vljudnostno spoznavanje in za čakanje na podopustniško senčno vlado. A Godot je že tu; nobenega pričakovanja ni več treba gojiti. Le razmislek, zakaj se med čakanjem ni dobro razmislilo, v kakšno brozgo vstopamo ..."
