"Svet je odprt in mi smo malo odprto gospodarstvo. Moramo se vprašati, s čim želimo konkurirati? S ceno dela? Z nizkimi prispevki in davki? Ali pa želimo konkurirati s pametjo? Mislim, da imamo samo eno izbiro in to je tretja. Če bomo konkurirali s ceno dela, potem moramo konkurirati z BiH. Če želimo konkurirati z davki in prispevki, moramo konkurirati s Hrvaško. Če ilustriram, kaj to pomeni. Hrvaški pokojninski sistem je cenejši od slovenskega. Govorim o pokojninah, ker vsak od nas prispeva 24,35 odstotka svoje bruto bruto plače za pokojnino. Na Hrvaškem prispevajo 15 odstotkov + 5 odstotkov, kar je seveda za delodajalce ugodneje. A poglejmo drugo stran - slovenska povprečna pokojnina, odmerjena za 40 let dela, ta hip znaša 1120 evrov neto, na Hrvaškem je primerljiva pokojnina približno polovico manjša. Moramo se torej vprašati, s čim želimo konkurirati. Če so to davki in prispevki, to pomeni določene posledice za pokojninski sistem, za zdravstvo, šolstvo, investicije in vse ostalo, kar želimo, da država financira. /.../
Gospodarstvo po navadi pravi, da je delo preveč oprispevčeno. Za pokojnine gre 24,35 odstotka plače. Za zdravstvo gre 12,72 odstotka, za brezposelnost gre 0,2 odstotka, za dolgotrajno oskrbo gresta dva odstotka. Če se pogovarjamo, kateri prispevek znižati, imamo te štiri na voljo - in se pri tem zavedati, da bi znižanja vsakega od njih ogrozila delovanje teh sistemov. Sam nekaj prostora vidim predvsem pri dohodnini - tu je zamujena priložnost vlade: treba bo obdavčiti premoženje in v zameno razrahljati dohodninske razrede. S tem bi, posebej delavski in srednji razred, lahko dobila nekoliko višje plače. Slovenski davčni sistem ima mnoge izjeme od davkov in prispevkov, ki jih druge države ne poznajo: regres, poslovna uspešnost, malica, prevoz."
