"Evropske politične družine že dlje časa aktivno posegajo v notranje zadeve posameznih držav članic. Po drugi strani pa za nobena od teh dejanj ne prevzemajo politične odgovornosti. Redno posegajo v polemike, ne da bi se resno pozanimale o njihovih konkretnih kontekstih. Namesto kot institucije resnične integracije tako delujejo kot velikanske zakonite platforme za politično protekcijo in lobiranje.
Mojster te diskreditirane prakse je bavarski konservativni politik Manfred Weber, predsednik Evropske ljudske stranke (ELS). Prav Weber in njegova Krščansko-socialna unija (CSU) sta bila glavna zaščitnika Viktorja Orbána znotraj ELS, medtem ko je s pomočjo evropskega denarja intenzivno gradil svoj avtokratski režim, ki je – kakšno presenečenje – postal kremeljski trojanski konj v srcu Evrope.
»Rien appris, rien oublié,« so pravili za francoske Burbone. »Ničesar se niso naučili, ničesar pozabili.« Webru je mogoče naprtiti le prvi del tega očitka: na svojo španovijo z Orbánom je mirno pozabil. /.../ Napada tiste, ki jih skrbi, da bi se takšen model politike razširil še v druge države. Ko je predstavnica evropskih socialistov (ki seveda tudi niso brez masla na glavi) nedavno izjavila, da je »jasno, kaj predstavlja Janez Janša: podoben slog in vlogo kot Donald Trump v ZDA in Viktor Orbán na Madžarskem. Slog, ki ga skrajna desnica predstavlja po svetu, ne le v Evropi, je resnična grožnja evropski demokracij in Janša jasno predstavlja ta model«, je Weber nemudoma prihitel v bran svojemu političnemu zavezniku, češ, naj se socialisti raje pobrigajo za resnične težave Slovenije, namesto da poskušajo diskreditirati nasprotnike. Toda – kaj je tu diskreditacija? Trditev, da se Janša navdušuje nad Trumpom in Orbánom ter posnema njun slog in prakse? Ali pa Weber nasprotuje tezi, da ta slog predstavlja resnično grožnjo evropski demokraciji?"
Vir: Delo
