"Slovenija je v specifičnem davčnem položaju v EU: obdavčitev dela, zlasti visokokvalificiranega, je med višjimi, obdavčitev kapitala in premoženja pa relativno nizka. To zmanjšuje donosnost znanja, inovacij in podjetnosti, omejuje uravnoteženo davčno strukturo ter vpliva na nižjo produktivnost in konkurenčnost.
S tega vidika je treba podpreti namere prihodnje vladne koalicije glede reforme obdavčitve dela, zajete v interventnem zakonu. S samo davčno reformo seveda ne bomo rešili problema nizkih plač v Sloveniji. Če želimo imeti avstrijske plače, pač moramo podvojiti produktivnost na avstrijsko raven. Nobena davčna gimnastika tega ne more zagotoviti. Vendar pa reforma s spremembo relativne davčne obremenitve plač visokokvalificiranih zaposlenih, vpeta v širši paket razvojnih ukrepov, prinaša manevrski prostor delodajalcem za večje zaposlovanje takšnih kadrov in njihovo boljše nagrajevanje, s tem pa posledično vpliva na povečanje produktivnosti podjetij. /.../
Bolj smiselna je kapica samo na prispevke delodajalcev (in pri nižji višini bruto plače). Razlika je v tem, da s takšnim ukrepom vlada lahko vpliva na znižanje stroška dela za delodajalce, vendar ne samo za menedžerje, pač pa tudi za ostale visokokvalificirane kadre, kar je smisel razvojne kapice. Bruto strošek dela strokovnjaka s 3500 evrov neto plače namreč znaša okrog 6000 evrov. Ta ukrep pa ne posega v neto plače, ker prispevki in dohodnina za zaposlene ostajajo enaki. Seveda pa lahko delodajalci na podlagi te razbremenitve ponudijo zvišane plače in privabijo dodatne strokovnjake, pri čemer bruto strošek dela zanje ostane enak. Kombinacija teh treh ukrepov bi pomenila dvig povprečne plače za okrog 1,6 odstotka, pri čemer bi dohodki pod povprečno plačo zaradi dviga splošne olajšave porasli za skoraj 2 odstotka, dohodki nad njo pa za manj kot 1 odstotek."
Vir: Dnevnik
