"Po prvem dvigu cen nafte, ki smo ga doživeli takoj, pravi učinek iranske vojne še ni mimo in ga bomo občutili prek inflacije in inflacijskih pričakovanj. Tudi če so stroškovni pritiski po premirju nekoliko nižji, so cene nafte še vedno bistveno višje, kot so bile prej, poleg tega so se z vojno pretrgale tudi dobavne verige, zato bomo dolgotrajne posledice zmanjšane ponudbe verjetno zares občutili šele jeseni. /.../
ECB se je glede na ugotovljene stagflacijske tendence odločila za dvig obrestne mere, čeprav je bila glede ukrepanja sprva podobno zadržana kot ameriški Fed. Pri slednjem je prišlo do zamenjave vodstva in to se bolj ozira na Trumpove želje in pazi na politične učinke, zato se še ni odločilo za resnejši poseg in skuša pred jesenjo čim bolj umiriti položaj v ZDA. A v ozadju je vse bolj jasno, da tam zlasti na področju visokih tehnologij oziroma umetne inteligence prihaja do izjemno hitrega napihovanja balona, in vprašanje je le, kdaj bo na finančnem trgu prišlo do poka. Dogaja se namreč nekaj podobnega, kot smo doživeli pred več kot 20 leti z dot.com zgodbami. Do tega loma ne bo prišlo čez poletje, morda pa v jesenskem času, in v tem primeru bi na globalni ravni lahko prišlo do resnejšega makroekonomskega pretresa. Pesimizem se zato ohranja in dobiva nove poudarke. Gospodarska rast se na svetovni ravni rahlo znižuje, inflacija pa rahlo raste. Do bolj dramatičnih premikov in resnejših težav bi lahko prišlo jeseni, saj ameriška centralna banka z ukrepi za zdaj odlaša. Očitno je, da ima Trump zaslombo finančnih trgov, korporativnega sveta in finančnih elit, ki vse to obvladujejo in bodo še nekaj časa podpirale njihovo navezo, zato poleti še ni pričakovati kakšnega šoka."
