Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini so pomembni tako za delavce kot delodajalce. Delavcem predvsem omogočijo, da niso izpostavljeni nepotrebnim tveganjem za njihovo zdravje in varnost. Če morajo delati v prostorih in na prostem ob previsokih temperaturah, so bolj utrujeni in je tveganje, da se zgodi nesreča, precej višje kot pri delu v normalnih razmerah. Enako velja za tveganje za bolezni. Delodajalci pa si z izvedbo predpisanih ukrepov zagotovijo ohranitev produktivnosti, pa tudi, da zaradi poškodb pri delu in bolezni zaposleni niso več kot običajno na bolniškem dopustu.
Koristi ima tudi država. Če produktivnost v podjetjih ne pade in ni dodatnih poškodb in bolezni, se ne zmanjšajo vplačila davkov v državno blagajno. Zdravstvena blagajna pa nima dodatnih plačil zdravljenja poškodb in bolezni. Izvedba ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini bi tako morala biti v interesu vseh, tako zaposlenih kot tudi delodajalcev in države. Ali to vidijo in ukrepajo, je odvisno od tega, ali gledajo samo na kratkoročne koristi ali imajo pred seboj dolgoročni pogled. Zaradi tega sta zakonodaja z jasnimi pravili in učinkovit nadzor ključna.
Na inšpektoratu za delo pojasnjujejo, da prijave kršitev obravnavajo prednostno, kar pa ne pomeni, da inšpektor pride na delovno mesto prijavitelja nemudoma. Lani in letos je kršitev zagotovo bilo več kot 62, kolikor so jih ugotovili inšpektorji. O tem, kako zaščititi delavce pred delom v preveliki vročini in na premočnem soncu in posledično nasploh v slabših razmerah, je treba razmišljati takrat, ko še ne gori voda.
Vročinski valovi so v zadnjih letih reden pojav, so torej predvidljivi. Strokovnjaki opozarjajo, da bo v prihodnje vedno več dni na leto, ko bo dnevna temperatura višja od 30 stopinj Celzija. Dvig temperature potegne za seboj tudi druge dejavnike. Četudi predpisi tem spremembam ne sledijo dovolj hitro, je še vedno mogoče zelo veliko narediti v okviru socialnega dialoga v podjetjih. Obojestranska korist je nedvomno lahko dodaten motiv za to. Ni pa dovolj.
Vsekakor bi bilo dobrodošlo na ravni EU predpisati minimalne standarde za varnost in zdravje zaposlenih pred tveganji, ki jih povzroča delo v vročini in na soncu, in mejne dovoljene temperature. Vse več zaposlenih, zlasti mladih in tujcev iz tretjih držav, dela v različnih državah EU. Minimalni standardi in mejne vrednosti, ki veljajo za vse države članice, imajo večjo težo. Poleg tega je za delavca zamudno in težko, če mora raziskovati, kaj določa nacionalna zakonodaja, saj so sistemi v državah članicah zelo različni. Poleg tega marsikje ukrepanje v veliki meri prepuščajo delodajalcem.
Evropska komisija v zadnjih letih skrb za zdravje in dobrobit zaposlenih predstavlja kot eno od pomembnih področij. Na tej podlagi od nje lahko pričakujemo, da bo sprejela pobudo evropskih sindikalnih central, ki so ji že predložile predlog za pripravo direktive. Če je pripravljenost, je direktiva lahko zelo hitro sprejeta in uveljavljena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
