"Ta vojna je dramatično spremenila globalne varnostne, energetske, blagovne in finančne tokove. Razgalila je nemoč mednarodnega prava, problematičnost transatlantskih zavezništev, slabosti strateške avtonomije EU. Makroekonomski, socialni in demografski učinki in posledice te vojne so izjemni. Politična nemoč razpadajočega svetovnega reda, mednarodnih institucij in globalne diplomacije deluje naravnost šokantno. Zgodovinske poti nastanka in razvoja konflikta so široke, odgovornost za vojno nosijo vse strani, Rusija in Ukrajina, pa tudi EU in ZDA. Rusija je Ukrajino vseskozi dojemala kot vmesno varnostno cono pred EU in Natom. Ukrajina je nasprotno svojo politično, ekonomsko in kulturno identiteto gradila na zavračanju Rusije in vključitvi v EU in Nato. Rusija želi ohraniti del politične hegemonije na prostorih stare SZ, EU in ZDA nasprotno tod širijo svoj mehki ekonomski imperializem. Konflikt je bil seveda neizbežen. Rusko-ukrajinska vojna je svojevrsten zametek tretje svetovne vojne, prepreči jo lahko zgolj nova globalna ureditve sveta. /.../
Ukrajina je za EU mejnik njene lastne obrambe pred prihajajočo rusko agresijo. Rusijo je treba vojaško in ekonomsko izčrpati, politično pa izolirati in geostrateško nevtralizirati. Zmaga Ukrajine je edina varnostna alternativa za EU in tudi Nato. Ekonomske sankcije so prizadele obe strani, Rusijo bolj dolgoročno, EU predvsem kratkoročno. Vojna je EU prisilila v drago energetsko tranzicijo, osrednja svetovna izvoznica žitaric in gnojil je ogrozila globalno prehransko varnost, zlasti Afrike. Negotovost je v EU povečala inflacijo in oslabila konkurenčnost, oboroževalna tekma je zvišala zadolženost in ogrozila socialno varnost. Ukrajina je brez zahodne pomoči mrtva, za EU pa je njeno financiranje nevzdržno. Mir je ekonomska in ne zgolj politična nuja."
Vir: Mladina
