Skrite razsežnosti množičnih vstaj po iranskih mestih jasno kažejo, da ljudje trpijo zaradi velike in nove krize. Tokrat Irancev ne zaposlujejo le zahteve po svobodi izražanja, enakosti in svobodi govora, temveč tudi grozljiv gospodarski zlom, ki je njihova življenja potisnil na rob kolektivnega propada.
Venezuela, najtesnejša zaveznica Islamske republike – država, v kateri je delovalo več proizvodnih tovarn, povezanih z Islamsko republiko, in katere banke so bile v vsakodnevnem stiku s Teheranom – je nenadoma, v hipu, pod vplivom posredovanja ZDA spremenila smer, njen diktator pa je padel. Sirija je za Islamsko republiko dejansko izgubljena, Libanon skupaj s svojim šiitskim prebivalstvom drsi v padec brez precedensa; usoda Hamasa, tesnega zaveznika ajatol, pa je postala jasnejša in bolj omejena kot kadarkoli prej.
Znotraj države iranske ulice iz dneva v dan beležijo vse večjo prisotnost ljudi. Danes ajatola stoji na štirikrakem križišču smrti – štirih poteh, ki vsaka zase, še toliko bolj pa skupaj, vodijo v njegov padec in politično smrt. Tako se lahko vse razplete: prva pot je ulica in notranji kolaps. Cena enega ameriškega dolarja je danes dosegla približno 151.000 tomanov – jasen znak notranje razkrojenosti in zloma režima. (Pred 12-dnevno vojno je bila okoli 80.000 tomanov) Da se je revolucija morda prvič – in pravilno – začela na bazarju, je položaj, ki ga ni več mogoče primerjati s prejšnjimi vstajami.
Neposredne grožnje Trumpa in ZDA
Naslednja možnost so Trumpove nenadne grožnje – grožnje, ki so Islamsko republiko soočile celo s scenariji bombardiranja in popolnega uničenja režimske strukture. Tokrat iranski narod – isti narod, ki je pred približno dvema desetletjema vzklikal: "Obama, Obama, bodisi z režimom bodisi z nami!" – zdaj vidi Trumpa in njegovo ekipo na svoji strani. Ekipo, ki je izrecno izjavila, da bodo, če islamski režim strelja na iranske protestnike, ZDA posredovale.
Tretja pot je umik Rusije in Kitajske. Lahko bi namreč ravnali, kot sta z Venezuelo, ki sta jo v kritičnem trenutki ponudili na prodaj. Za svoje večje interesi bi lahko zdaj žrtvovali Islamsko republiko. Za ti dve sili je Teheran zgolj potrošna karta.
Četrta pot so reformisti znotraj režima - frakcija režimsko vzgojenih reformistov, ki se še vedno oklepajo ajatolove ideologije, vendar v bolj zadržani različici, poskuša ohraniti "jedro sistema". Če pa zaznajo, da je preživetje države ogroženo, ne bi izključili niti odstranitve glavnega ajatole in sklenitve velikega dogovora z Združenimi državami zgolj zato, da bi ostali na oblasti še nekoliko dlje.
Izraelski establišment podpira iransko opozicijo
Danes ta skupina velja za najbolj osovražen tok med Iranci, ki na ulicah protestirajo, in bo na koncu – zaradi popolnega pomanjkanja resnične družbene baze – zamenjana z drugo, resnično in neodvisno opozicijo. Sredi tega lepota zgodbe tiči v tem, da je Izrael sedaj postal primarni hegemon regije; ne le da je ohranil svojo moč, temveč jo je tudi utrdil, Irance pa označuje za svoje zgodovinske enakovredne in najboljše regionalne prijatelje že od časa Kira Velikega.
V tem okviru izraelski varnostni establišment simbolno podpira največjo iransko opozicijsko osebnost, Rezo Pahlavija. Očitno je, da je bil na zakulisnih srečanjih s Trumpom zahtevan čas za odigranje te politične karte in pripravo podpore pozivom Reze Pahlavija.
Nekatere tiskovne agencije so poročale, da so ameriške Delta sile razporejene vzdolž iransko-iraške meje. Naslednje možnosti Amerike so prav tako jasne: ciljne operacije, ki vključujejo Kurdistan, Sistan in Beludžistan, ter na koncu množična prisotnost milijonov ljudi na ulicah Teherana kot končni vzvodi pritiska. V zadnjih desetih dneh je bilo po navedbah Islamske republike v protestih ubitih le 36 ljudi, njeni uradniki pa so globoko razburjeni zaradi dejstva, da jih je Trump izrecno opozoril, da bodo "kaznovani", če bodo ubiti nemočni civilisti.
Svobodni Iran bo na novo oblikoval svojo prihodnost
V zadnjih treh dneh so bili ljudje v Iranu popolnoma odrezani drug od drugega. Internet sploh ni deloval, celo mobilna omrežja za SMS-e in telefonske klice so bila v veliki meri onemogočena. V večini primerov je bilo nemogoče iz tujine stopiti v stik z ljudmi v Iranu. Na podlagi verodostojnih novic in neposrednih, osebno potrjenih informacij, ki so mi jih v zadnjih treh dneh posredovali iz bolnišnic, je število ubitih in hudo ranjenih v vojnih razmerah preseglo 1000. Islamska vlada se teh številk tako boji, da ne dovoli niti javne razprave o njih.
Iranci ne bodo pozabili, zgodovina še ni umrla
Razmere za Irance so izjemno krute, na eni strani Islamska republika porablja milijone dolarjev, da bi zadušila glasove, na drugi strani pa evropski mediji in globalna levica, ki imajo vlade v svojih rokah in Iranu skoraj niso zagotovili nobenega svobodnega poročanja.
Toda Iranci ne bodo pozabili! Svobodni Iran bo na novo oblikoval svojo prihodnost in prihodnost svojih zavezniških držav – z opiranjem na vire, zgodovino in identiteto, ki je še vedno živa. Prav zdaj ljudje na ulicah množično vzklikajo: "Reza! Reza Pahlavi!" "Smrt Islamski republiki!" Vzkliki, ki po izjavah vodje sodstva Islamske republike in načelnika policije pomenijo "jasne zločine" in prinašajo najstrožje kazni. Opozicija se želi zadovoljiti s tem, da se ime države spremeni iz Islamska republika Iran v Iran, ter da se opusti zastava, ki je zamenjala leva in sonce z arabsko besedo Alah.
Iran diši po krvi. Iran je kraj, kjer zgodovina še ni umrla, in katerega ljudje se ne bojijo več izreči besede šah (kralj), niti vrnitve Perzijskega imperija – in se nikoli ne bodo.
*To je esej Iranca, ki je zaradi političnih in družbenih razmer v svoji domovini varnejši dom našel v Sloveniji, kjer iz izkušnje izseljenstva in z neposrednim poznavanjem iranske stvarnosti premišljuje o trenutnih pretresih v Iranu in njihovih širših posledicah. Avtor, ki zaradi osebne varnosti in zaščite bližnjih ostaja anonimen, piše pod psevdonimom E.Oh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
