Predsednik Irana Masud Pezeškian je danes prek državnih medijev državljane pozval, naj "ne dovolijo, da bi izgredniki razdrli družbo".
"Ljudje morajo vedeti, da želimo vzpostaviti pravičnost," je Pezeškian po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal v pogovoru za iranske državne medije, v katerem naj bi po napovedih spregovoril o vladnih gospodarskih načrtih in zahtevah ljudi.
Na ulicah množice
Med protesti, ki sta jih pred dvema tednoma sprožili poglabljajoča se gospodarska kriza in strm padec iranskega riala, je po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights doslej umrlo najmanj 192 protestnikov. Organizacija s sedežem na Norveškem ob tem opozarja, da bi število žrtev utegnilo biti precej višje, saj internetna blokada v državi otežuje preverjanje podatkov.
Najmanj 500 mrtvih
V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri umrlo že več kot 500 ljudi, je za ameriško televizijo CNN sporočila HRANA, tiskovna agencija nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice v Iranu s sedežem v ZDA.
Organizacija s sedežem v Fairfaxu pri Washingtonu naj bi bila podatke zbrala od aktivistov tako v islamski republiki kot izven nje. Po njenih navedbah je bilo v dveh tednih protestov aretiranih več kot 10.500 ljudi.
Tako CNN kot tiskovni agenciji Reuters in nemška dpa ob navajanju podatkov organizacije opozarjajo, da navedenih številk ni mogoče neodvisno preveriti. Iranske oblasti namreč uradnega števila žrtev niso podale, preverjanje podatkov pa med drugim otežuje večdnevna blokada interneta v državi.
Osebje v več iranskih bolnišnicah je za BBC povedalo, da so soočajo z velikim številom ranjenih in mrtvih. Po navedbah BBC Persian so v petek zvečer v eno od bolnišnic v mestu Rašt pripeljali 70 trupel, zdravstveni uslužbenec v eni od teheranskih bolnišnic pa je poročal o približno 38 smrtnih žrtvah.
Protesti proti versko-avtokratskim oblastem pod vodstvom ajatole Alija Hameneja so se v zadnjih dneh okrepili. Kljub blokadi interneta, ki je v veljavi že četrti dan zapored, so v javnost prišli videoposnetki velikih demonstracij v prestolnici Teheran in drugih mestih v zadnjih treh nočeh.
Teheran bo napadel, če se vmešajo ZDA
Videoposnetek, ki ga je AFP potrdila kot verodostojnega, prikazuje množice, ki so se v soboto zvečer zbrale na ulicah več mest, med njimi Teherana in Mašhada na vzhodu. Med drugim se vidijo tudi zažgani avtomobili. Ameriški Center za človekove pravice v Iranu (CHRI) je sporočil, da je prejel "pričevanja očividcev in verodostojna poročila, ki kažejo, da je bilo med trenutno blokado interneta v Iranu ubitih na stotine protestnikov". "V Iranu se odvija pokol. Svet mora ukrepati zdaj, da prepreči nadaljnje izgube življenj," navajajo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto dejal, da si Iranci želijo svobodo in da so ZDA ob nadaljevanju protestov pripravljene pomagati. Ni sicer razkril, na kakšen način, nekateri ameriški mediji pa so poročali, da so pristojni Trumpu že predstavili možnosti vojaškega posredovanja, a naj bi zaenkrat šlo zgolj za preliminarne pogovore.
V odzivu so iranske oblasti zagrozile s protinapadi. Vsakršen ameriški napad bi vodil do napadov na Izrael in ameriške vojaške baze v regiji, je za arabsko televizijo Al Araby povedal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf. Protestnike je obtožil, da poskušajo s svojimi dejanji spodbuditi ameriško posredovanje v Iranu.
