Zaključek pete faze ormoškega namakalnega sistema: V Ormožu zdaj namakajo že četrtino vseh zemljišč

V Cvetkovcih so ob odvodnem kanalu Hidroelektrarne Formin slovesno zaznamovali zaključek pete faze ormoškega namakalnega sistema, s katero so pridobili dodatnih 219 hektarjev namakalnih površin. 

"Zelo težko bi kmetovali brez namakanja. Za resno pridelavo je voda res ključna in brez tega ne bi šlo," pravi Peter Korpar, predsednik Namakalne zadruge Podgorci–Velika Nedelja, ki združuje 45 kmetov. Z razširitvijo sistema so na njihovem območju dobili dodatne možnosti za zanesljivejšo pridelavo, vendar po njegovih besedah to ni edini korak, ki bi ga potrebovali za nadaljnji razvoj kmetijstva. "Zdaj, ko imamo to nekako urejeno in smo na ključnih površinah preskrbljeni z vodo, bo naslednji korak povezovanje. Kmetje si želimo zbirnega oziroma logističnega centra, da bi lahko naše pridelke skupaj prodajali," pojasnjuje Korpar.

Trenutno namakajo predvsem površine, namenjene poljedelstvu, nekaj tudi zelenjadarstvu. Skupni logistični center bi lahko odprl možnosti za večjo pridelavo zelenjave in lažji skupni nastop kmetov na trgu. Namakanje tako ni pomembno le za zmanjševanje posledic suše, temveč lahko vpliva tudi na to, katere kulture kmetje pridelujejo in kako svoje pridelke tržijo.

Ormož že pri več kot tisoč hektarjih

Peta faza ormoškega namakalnega sistema je bila vredna približno 1,3 milijona evrov. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Dela, ki jih je spomladi lani začelo Komunalno podjetje Ormož, so obsegala širitev sistema. Položili so približno 11.700 metrov novih namakalnih cevovodov in uredili 86 namakalnih hidrantov. Zgradili so tudi objekt za dezinfekcijo vode z ultravijolično svetlobo, kar je po navedbah občine prva tovrstna rešitev v severovzhodni Sloveniji. Z njo želijo zagotoviti dolgoročno neoporečnost vode za namakanje.

Z novimi površinami ima občina Ormož zdaj 1040 hektarjev namakanih kmetijskih zemljišč, kar po podatkih občine predstavlja približno četrtino vseh kmetijskih površin v občini. Pripravljajo že šesto fazo, s katero bi pridobili dodatnih 150 hektarjev.

Namakanje se širi, a prepočasi

Premiki se dogajajo tudi drugod po Podravju. Pred približno letom dni so obnovili namakalni sistem v Miklavžu, pripravljajo pa se še projekti na Hajdini in v Staršah ter manjši sistem na Ptuju. Med večjimi načrtovanimi projekti je namakalni sistem v Kidričevem, kjer trenutno pridobivajo vodno dovoljenje. Če bodo postopki potekali po načrtih, bi lahko začel delovati okoli leta 2029.

Vsi ti sistemi bi lahko skupaj zagotovili namakanje dodatnih 1800 do 2000 hektarjev površin. Toda glede na ocenjeni potencial Podravja je to le del zemljišč, ki bi jih bilo mogoče vključiti v namakanje. "Od Maribora do Hrvaške je potenciala za najmanj 20.000 hektarjev namakalnih površin. Zaustavljajo nas dolgotrajni postopki, predvsem pridobivanje soglasij," pravi specialist za namakanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj Marko Černe. Težave nastajajo zlasti tam, kjer so lastniki zemljišč ljudje, ki sami ne kmetujejo in jih je zato težje prepričati k sodelovanju. Oviro predstavljajo tudi območja, ki niso dovolj zaokrožena, ter zapletena zakonodaja. Po njegovem mnenju bi bilo treba ob tem opraviti tudi širši strateški razmislek o tem, kje je namakalne sisteme smiselno razvijati in kako določiti območja, na katerih bi lahko namakanje dolgoročno učinkovito delovalo. Sama razpoložljivost vode namreč še ne pomeni, da je mogoče projekt tudi hitro izpeljati.

Kako nujno je namakanje za kmetijsko pridelavo, so po Černetovih besedah pokazale tudi letošnje razmere. Poleti sta minila približno dva meseca brez padavin, kar je za kmetijstvo pomenilo velik pritisk. Vse pogostejša sušna obdobja povečujejo tveganje za izpad pridelka, namakanje pa kmetom omogoča, da vsaj deloma zmanjšajo odvisnost od vremena.