V Gorišnici so Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, mariborska kmetijska fakulteta in projektni partnerji predstavili nov namakalni sistem Agripop, ki so ga letos prvič postavili na območju zavoda. Gre za stacionarni vkopani sistem, s katerim so poleti poskusno namakali koruzo, njegova prednost pa je predvsem v manjši potrebi po fizičnem delu ter bolj ciljnem in časovno optimalnem namakanju.
Sistem je bil postavljen v okviru triletnega projekta Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal, ki se je začel aprila lani. Kot je povedal koordinator projekta Matic Leben, je cilj izboljšati učinkovitost rabe vode, kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam ter hkrati zmanjševati negativne vplive na okolje. "Projekt bo izboljšal učinkovitost rabe vode z naprednimi sistemi za namakanje, uvajanjem na sušo odpornih sort poljščin ali novih rastlin ter zmanjševanjem izpiranja nitratov v podtalnico," je pojasnil Leben. V okviru projekta preizkušajo tudi napovedne modele za natančnejše določanje potreb po vodi ter različne tehnologije na kmetijah v Podravju.
Slovenija pri namakanju zaostaja
Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je opozoril, da so letošnje sušne razmere ponovno pokazale, kako pomembno bo namakanje za prihodnost kmetijstva. Po njegovih besedah Slovenija pri tem področju precej zaostaja za drugimi evropskimi državami. "Premalo se namaka pri nas, kljub temu, da imamo vodne vire na voljo. Pogovarjamo se predvsem o vodnem viru, premalo pa o tehnikah namakanja," je dejal Rebernišek. Na ptujskem zavodu si zato že vrsto let prizadevajo za razvoj učinkovitejših rešitev, med drugim imajo tudi specialista za namakanje.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je za namakanje v Sloveniji pripravljenih približno 8500 hektarjev obdelovalnih površin, kar predstavlja okoli 1,5 odstotka vseh kmetijskih površin. Kot je povedal specialist za namakanje na KGZ Ptuj Marko Černe, je to najmanj med državami Evropske unije. "V takih razmerah res lahko pomagajo samo namakalni sistemi, a ta ukrep zahteva ogromno energije in dela. Danes predstavljeni sistem pa je primer, ki bi lahko pripomogel k temu, da bo namakanje bolj dostopno tudi za kmeta," je dejal Černe.
Na kmetiji namakali 18 hektarjev
Nov sistem so letos v polnem obsegu preizkušali tudi na kmetiji Branka Majeriča, ki obsega 35 hektarjev poljedelskih površin. Namakali so približno 18 hektarjev, večinoma z mobilnimi rolomati, del površin pa tudi z novim vkopanim sistemom.
Majerič poudarja, da namakanje za kmeta v prihodnje ne bo več zgolj dopolnilni ukrep, temveč bo postajalo vse pomembnejše. Rezultate letošnje uporabe sistema bodo partnerji projekta podrobneje analizirali, predstavnik mariborske kmetijske fakultete Črtomir Rozman pa napoveduje, da bi jih lahko predstavili na enem od prihodnjih posvetov o namakanju.
Ob tem so opozorili tudi na pomanjkanje namakalne tehnike in omejena sredstva. Letošnji razpis za nakup namakalne opreme v vrednosti pol milijona evrov je sicer dobrodošel, vendar po besedah projektnih partnerjev za potrebe kmetov po vsej državi ne bo zadostoval.
