Tjaša Gajšek
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) so predstavili lanske projekte in napovedali program v tekočem letu. Minulo leto so po besedah direktorja Aleksandra Lorenčiča sklenil pozitivno tako v vsebinskem kot investicijskem in finančnem smislu. "Obisk muzeja je po epidemiji spet iz leta v leto večji in že presega tudi številke iz časa pred njo," je sporočil Lorenčič. V letu 2025 so zabeležili 67.724 obiskovalcev, kar pomeni okrog 4000 več obiskovalcev kot leto pred tem. Največ, dobrih 47.000 prodanih vstopnic, je bilo v muzejskih zbirkah Ptujskega gradu. Obiskovalci, ki so se ustavili v ptujskem pokrajinskem muzeju, so prišli iz 99 držav, tudi iz držav, kot so Niue, Tajvan, Peru, Urugvaj, Egipt. Še zmeraj je največ Slovencev, sploh šolskih skupin, a se je v primerjavi s preteklimi leti v letu 2025 izrazito povišalo število tujih obiskovalcev. Teh je bilo kar 45,5 odstotka. Med njimi prevladujejo Francozi, Avstrijci, Madžari, Hrvati in Italijani.
Muzejski sodelavci so v letu dni opravili 636 vodstev na različnih muzejskih lokacijah na Ptuju, veliko vodstev so imeli tudi v ormoški enoti muzeja. Tradicionalno so tudi lani v soorganizaciji gostili dogodke, kot sta festivala Vino ni voda in Kino brez stropa, pa koncerte, poroke, predavanja ...
Posodobljena zbirka pustnih mask
Pomemben del aktivnosti je bil povezan s projektom obnove grajske žitnice. Opravili so več vzdrževalnih del in investicije, med drugim konservatorsko-restavratorske posege na zunanjih kamnitih elementih in fasadi na Ptujskem gradu na severnem delu. Restavrirali so stole, uredili razsvetljavo in novo ozvočenje. V sodelovanju s ptujsko mestno občino so dokončali osvetlitev severne fasade Ptujskega gradu ter vzhodnega in zahodnega stolpa, v teku pa je obnova podpornega zidu na Grajski ulici oziroma južni pešpoti na grad. Uspeli so posodobiti slavnostno grajsko dvorano, med drugim restavrirati stole in urediti razsvetljavo. Izvedli so več ukrepov za osebe z oviranostmi.
Med pomembnejšimi razstavami so v muzeju izpostavili razstave Neumorni risar France Mihelič (1907–1998), Risbe in grafike iz donacije družine Musek, arheološko razstavo Kamen, most med svetovi in medinstitucionalno razstavo Dediščina in moč mitov. Veliko zanimanje pa sta požela tudi jubilejna razstava in spremljevalna publikacija ob 80-letnici Viktorja Gojkoviča. Lani so tudi posodobili Zbirko tradicionalnih pustnih mask. V Ormožu so posebej izpostavili aktivnosti, vezane na obnovo in ponovno odprtje ormoškega gradu 8. novembra lani. Lorenčič je spomnil, da njihov muzej od letos bolj kot ne le še bedi nad zbirkami v grajski pristavi, medtem ko z objektom upravlja in ga trži ormoški zavod za turizem.
Pokrajinski muzej se sicer že leta neuspešno dogovarja z občino Središče ob Dravi, ki je izstopila iz soustanoviteljstva in s tem zavodu odrekla sofinanciranje, a doslej po besedah direktorja napredka še niso dosegli. Muzej zato ta izpadli del denarja za delovanje ormoškega dela še vedno zagotavlja z lastnimi viri, njihovi prihodki pa se bodo zdaj, ko so v Ormožu prevzeli tudi prodajo vstopnic, še dodatno zmanjšali.
Največji izziv? Obnova grajske žitnice
Med razstavami v letu 2026 je Lorenčič izpostavil začetek cikla razstav o pohištvenih kosih Ptujskega gradu, ki ga bodo izvajali vse do leta 2030, saj je zbirka gradu izjemno bogata in ponuja približno 700 tovrstnih eksponatov, vse od gotike do 20. stoletja. V Miheličevi galeriji napovedujejo občasne razstave Borisa Žoharja, Borisa Fariča in Gabrijela Berliča ter projekt Petovionski kulti – arheologija duhovnega prostora. Letos napovedujejo obdelavo arhiva arheološkega najdišča Lancova vas. Znan je tudi datum Poletne muzejske noči, ki bo letos 20. junija.
V prostorih uprave muzeja bodo opravili vzdrževalna in sanacijska dela, saj je vlaga tam močno poškodovala omet. Objekt je v lasti Mestne občine Ptuj, ki bo dela tudi financirala. Ob tem je pred muzejem največji projekt, obnova grajske žitnice. Kot smo poročali, je nosilec projekta ministrstvo za kulturo v ta namen odobrilo 9,614.595,18 evra, dobrih osem milijonov pa bo prispeval še Evropski sklad za regionalni razvoj. "Ob tem so iz drugega vira predvideni še štirje milijoni za ureditev krajine in obzidja. Gre za projekte, ki so nujni za muzej, Ptuj in regijo. Želimo si, da se čim prej pričnejo tudi izvedbena dela in da pridemo do vidnih rezultatov tudi na terenu. Govorimo o pristopu k celoviti ureditvi krajine in grajskega obzidja v okviru grajskega kompleksa, o obnovi objekta grajske žitnice in nato vzpostavitvi arheoloških vsebin v njej," so še zapisali v muzeju. Gradbeno dovoljenje za projekt je bilo izdano že julija 2024, zato v kratkem pričakujejo razpis za izbiro izvajalca.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
