Vida Božičko Štajnberger
Perutnina Ptuj je z začetkom julija dobila novega generalnega direktorja. Po več kot sedmih letih je Enverja Šišića na čelu družbe nasledil Luka Komazec, dosedanji direktor za Evropo v podjetju Aggreko. V Perutnini Ptuj ob tem poudarjajo, da sprememba vodstva ne pomeni spremembe smeri razvoja podjetja, temveč nadaljevanje začrtane strategije.
Novi direktor stavi na rast in kontinuiteto
Komazec v družbo prihaja z več kot 15-letnimi vodstvenimi izkušnjami v operativno zahtevnih in kapitalsko intenzivnih podjetjih. Pred prihodom v Aggreko je več kot desetletje vodil energetsko podjetje Resalta, ki ga je razvijal do prevzema leta 2024. Kot so pojasnili v Perutnini Ptuj, bo novi direktor prve tedne namenil predvsem spoznavanju poslovanja skupine. Prvi delovni dan je začel na Ptuju, nato pa bo obiskal še vse slovenske obrate, farme in tovarne krme ter proizvodne enote na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Njegov cilj je, da Perutnina Ptuj postane eno vodilnih evropskih podjetij v perutninski in prehrambni industriji znotraj skupine MHP. To naj bi dosegli z nadaljnjo organsko rastjo, prevzemi ter vlaganji v tehnologijo, robotizacijo in trajnostno proizvodnjo.
Skupina je lani skupaj s špansko družbo Uvesa ustvarila okoli 900 milijonov evrov prihodkov. Do leta 2030 želijo prihodke povečati na 1,5 milijarde evrov. Če bo uspešno zaključen tudi prevzem podjetja v Grčiji, bo skupina presegla milijardo evrov prihodkov in zaposlovala več kot 10.000 ljudi.
Po odhodu z mesta generalnega direktorja Enver Šišić prevzema funkcijo predsednika nadzornega odbora Skupine Perutnina Ptuj. V okviru skupine MHP bo zadolžen za strateški razvoj, iskanje novih poslovnih priložnosti ter nadzor nad uresničevanjem razvojnih ciljev do leta 2030.
Ob menjavi vodstva ostajajo odprta tudi vprašanja o prihodnosti proizvodnje in načrtovani investiciji v Mesno industrijo Ptuj. V podjetju znova odločno zavračajo ugibanja o morebitni selitvi proizvodnje na Hrvaško ali drugam na Balkan. "Perutnina Ptuj se ne seli nikamor," poudarjajo in dodajajo, da želijo z načrtovano robotizacijo mesne industrije zagotoviti, da Ptuj ostane središče proizvodnih aktivnosti skupine v Sloveniji. Ob tem poudarjajo tudi pomen naložbe za domačo samooskrbo s piščančjim mesom in za več kot 250 slovenskih rejcev, v katere so doslej vložili več kot 30 milijonov evrov.
Državna subvencija ostaja predmet polemik
Spomnimo, da je v preteklih mesecih veliko prahu dvignila tudi napoved državne subvencije v prenovo klavnice Perutnine Ptuj. Marca letos sta namreč takratni gospodarski minister Matjaž Han in generalni direktor Ervin Šišić podpisala pogodbo za sofinanciranje skoraj 100 milijonov evrov vredne investicije v Perutnino Ptuj. Država bo med letoma 2027 in 2029 projektu namenila dobrih 21 milijonov evrov nepovratnih sredstev, pri čemer je minister poudaril, da zakon omogoča sofinanciranje investicij, ki pomembno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva. V Perutnini Ptuj so takrat pojasnili, da bo investicija omogočila širitev proizvodnih zmogljivosti in modernizacijo obratov. Direktor družbe pa je poudaril, da bo nova linija omogočala predelavo do 15.000 piščancev na uro, širitev pa naj bi zajela tudi logistiko, skladiščenje in proizvodnjo klobas. Podjetje je napovedalo dodatna delovna mesta in višjo dodano vrednost na zaposlenega. Zveza za zaščito živali je ob tem opozorila na okoljske in etične pomisleke in zagnala peticijo proti 21-milijonski subvenciji Perutnini Ptuj. Na Perutnini so vnovič pojasnili, da skoraj 100 milijonov evrov vredna investicija temelji predvsem na njihovem lastnem vložku, državna pomoč pa predstavlja le del financiranja. Dodajajo, da je ministrstvo za gospodarstvo že pojasnilo, da je bila subvencija dodeljena skladno z zakonom o spodbujanju investicij in da ni pravnih razlogov za njeno razveljavitev, če bodo izpolnjene vse pogodbene obveznosti. Po navedbah podjetja je bila prav podpora države pomemben dejavnik pri odločitvi, da naložbo izvedejo na Ptuju.
