Viennale letos z opazno prisotnostjo slovenskega filma

Tokratni Viennale so odprli v četrtek zvečer z avstrijsko-francosko koprodukcijo Forever ... Forever režiserja Johanna Lurfa, festival pa sta tradicionalno odprla predsednik Christian Petzold in programska direktorica Eva Sangiorgi. Dunajsko občinstvo je s tem začelo kar trinajstdnevno popotovanje po svetovni kinematografiji. V tem času si bo mogoče ogledati 261 filmov iz 71 držav, in sicer na 330 projekcijah v več kinodvoranah po središču mesta. Osrednje prizorišče še najprej ostaja Gartenbaukino ob mestnem parku, kjer se je tudi odvila otvoritvena slovesnost. 

Organizatorji so na Dunaj ponovno privabili obilo mednarodno prepoznavnih filmskih imen. V avstrijski prestolnici bodo v naslednjih dneh gostovali Isabelle Huppert, Nina Hoss, Radu Jude, Ira Sachs, Vol­ker Schlön­dorff, Albert Serra, Florian Zeller, Valeska Grisebach, Bruno Dumont, Sergej Loznica, Viktor Kosakovski, James Benning in številni drugi. Osnovna vloga Viennala je sicer podobno kot na Liffu prikazovanje najodmevnejših filmov iz letošnje ponudbe največjih svetovnih festivalov. Med najbolj pričakovanimi filmi so letos Paper Tiger Jamesa Graya, Possible Love Lee Chang-donga, The Blood Countess Ulrike Ottinger, A Long Winter Andrewa Haigha, Behemoth Tonyja Gilmora, Wild Horse Nine Martina McDonagha, Queen At Sea Lancea Hammerja, Minotaur Andreja Zvjaginceva, The Debut Jesseja Eisenberga in Bucking Fastard Wernerja Herzoga.

Slovenski film se predstavi

Razveseljiva je opazna prisotnost slovenskega filma na letošnji izdaji festivala, ki so mu celo posvetili enega posebnih programov. Mini retrospektive bo namreč deležen eksperimentalni filmar Vasko Pregelj (1948-1985). V programu, naslovljenem Vročične sanje Vaska Preglja, bodo pod kuratorstvom Jurija Medena predstavili pet režiserjevih kratkih filmov, ob tem pa bodo prikazali še film Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Jurija Medena in Matevža Jermana, ki Pregljevo ustvarjanje postavi v širši kontekst eksperimentalnega filma v nekdanji Jugoslaviji. 

Po uspehu na filmskem festivalu v Zürichu in pred gostovanjem na ljubljanskem Liffu so film Mila/Marija zamejske režiserke Andrine Mračnikar na Viennalu premierno predstavili še avstrijskemu občinstvu. Na projekciji v nedeljo zvečer so bili poleg režiserke prisotni še člani in članice igralske ekipe, in sicer Doroteja Nadrah, Oscar Haag in Petja Labović, pa tudi direktor fotografije Georg Weiss. 

Dobro letino slovenskega filma bo dopolnila še odmevna manjšinska koprodukcija Do konca dneva srbske režiserke Jelene Maksimović. Film, ki se odvija ob kulisi študentski protestov v Srbiji, je koprodukcija Srbije, Bolgarije, Slovenije, Črne gore, Hrvaške in Nemčije, pri nas bo prav tako predstavljen na novembrskem Liffu.

Obilje cinefilskih poslastic

Na Viennalu bodo gledalke in gledalci sicer ponovno deležni številnih cinefilskih užitkov. V Avstrijskem filmskem muzeju v središču Dunaja se bo v sklopu festivala odvila retrospektiva ameriškega režiserja Roberta Aldricha (1918–1983). Dva dogodka bodo posvetili iranskemu velikanu filma Abbasu Kiarostamiju (1940–2016), prikazali bodo pet filmov avstrijske kinematografije devetdesetih let, poseben program bo posvečen novinarki in režiserki Jocelyne Saab (1948–2019). 

V času dunajskega festivala vsako leto izide tudi knjižna publikacija z besedili o katerem izmed filmarjev, ki na Viennalu tisto leto predstavljajo svoja nova dela. Letošnja publikacija v zbirki Textur je posvečena italijansko-avstrijskemu režiserskemu duu, ki ga sestavljata Tizza Covi in Rainer Frimmel. Prejšnje knjige v zbirki so bile posvečene režiserkam in režiserjem, kot so Lisandro Alonso, Angela Schanelec, Lucrecia Martel, Kelly Reichardt in Alain Guiraudie.