Vida Božičko Štajnberger
Haloško Podeželsko razvojno jedro Halo je predstavilo projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem - doživetja vin in tradicije. Ta Halozam ponuja pomembno razvojno priložnost, ki bo povezala lokalno vinsko tradicijo, kulinariko, naravne lepote in kulturno dediščino v skupno turistično zgodbo.
Kot je povedal vodja Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze Jernej Golc, je namen projekta oblikovati nova doživetja, okrepiti sodelovanje med lokalnimi ponudniki ter območje Haloz še bolj uveljaviti kot privlačno turistično destinacijo za obiskovalce, ki iščejo pristna, butična doživetja na podeželju.
V Haloze prihaja festival vina
Skupna vrednost projekta znaša slabih 110.000 evrov, od tega so dobrih 85.000 evrov prejeli iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vanj so vključeni lokalni partnerji z območja Haloz, med njimi turistični društvi iz Ptujske Gore in Zavrča, javna zavoda Podlehnik in Belana iz Cirkulan, Vinarska zadruga Haloze, Prostovoljno gasilsko društvo Žetale ter Športno društvo Videm pri Ptuju.
Ob tem projekt vključuje čezmejno sodelovanje z LAS Pri dobrih ljudeh iz Prekmurja ter hrvaškima partnerjema iz Lepoglave in Ludbrega. Omenjeni partnerji bodo obiskovali Haloze in Prekmurje, hkrati pa bodo haloški ponudniki svoje izdelke in dogodke predstavljali tudi na Hrvaškem, ter tako krepili promocijo regije.
"Glavni cilj projekta je povezati lokalne ponudnike vina, kulinarike, turizma in drugih dejavnosti v skupno ponudbo, razviti nova doživetja Haloz za obiskovalce, okrepiti prepoznavnost lokalnih izdelkov in trajnostnega turizma ter spodbuditi sodelovanje med društvi, vinarji, gostinci in javnimi institucijami," je pojasnil Golc.
V sklopu projekta bodo pripravili številne dogodke, ki bodo obiskovalcem približali tradicijo in kulinariko Haloz, med njimi rekreativno-kulinarični sprehod med vinogradi v Podlehniku, Martinove dneve na gradu Borl, martinovanje na dvorišču dvorca Zavrč, festival Vinske strasti, kostanjev piknik v Žetalah ter športni dan med vinogradi na Vidmu.
Eden od vidnejših rezultatov projekta bo festival vina, ki ga bo organizirala Vinarska zadruga Haloze. Dogodek bo zasnovan po vzoru podobnih evropskih festivalov in bo povezal vinogradnike z območja Haloz s ponudniki kulinarike, kot so sirarji in pridelovalci suhomesnatih izdelkov. Ob tem bodo pripravili tudi promocijske materiale, ki bodo obiskovalcem omogočili, da izbrane ponudnike obiščejo in degustacije naročijo tudi izven časa festivala.
Dogodki bodo potekali na več lokacijah, med drugim na gradu Borl in v Podjetniškem inkubatorju v Podlehniku, ter bodo dodatno obogatili turistično ponudbo regije.
Poseben poudarek pa bo na oblikovanju novega skupnega turističnega produkta, ki bo povezoval vino, kulinariko, naravne znamenitosti in različne dogodke v enotno ponudbo. Posodobljena spletna platforma VisitHaloze bo obiskovalcem med drugim omogočila pregledne in ažurne informacije o ponudnikih, prenočiščih, vinskih degustacijah, izletih in znamenitostih, lokalni ponudniki pa bodo tako dobili dodatno priložnost za promocijo svojih storitev in izdelkov.
Lani 17.000 nočitev
Pri takih aktivnostih ne gre le za turizem, temveč tudi za razvoj lokalnega gospodarstva. Na kmetijah poleg vina nastajajo tudi drugi produkti – od pekarskih izdelkov do sirov in suhomesnatih izdelkov. Takšne dejavnosti ne prinašajo le dodatne ponudbe za obiskovalce, temveč tudi nova delovna mesta ter prispevajo k ohranjanju kulturne krajine.
Po besedah Jerneja Golca se območje Haloz v zadnjih desetletjih opazno razvija, kar pa je pogosto bolj vidno od zunaj kot od znotraj. "Ko obiščemo partnerske regije na Hrvaškem, vidimo njihov napredek, oni pa pri nas opazijo spremembe, ki jih sami morda ne zaznamo," pojasnjuje Golc. Ob tem dodaja, da postajajo Haloze vse bolj zanimive tudi za ljudi iz večjih mest, ki v regiji kupujejo nepremičnine in iščejo nove poslovne priložnosti, povezane z lokalnimi produkti.
Razvoj turizma na tem območju pa po njegovem mnenju ne bi bil mogoč brez podpornih projektov, kot je EnoTurizem. Lokalni ponudniki so namreč večinoma manjši in že njihova osnovna dejavnost pogosto komaj zagotavlja vzdržnost, zato sami težko vlagajo v razvoj. Prav zato imajo evropska sredstva in pristop LEADER ključno vlogo.
"Gre za model, kjer ljudje sami prepoznajo svoje priložnosti in odločajo, kako bodo sredstva uporabili. Projekti so sicer pod stalnim nadzorom, a na koncu prinašajo pomembne multiplikativne učinke za celotno območje," poudarja Golc. Ob tem opozarja, da bi brez tovrstnih razvojnih spodbud razkorak med manj razvitimi in razvitejšimi regijami lahko še narasel.
Turistični kazalniki kažejo, da se zanimanje za Haloze povečuje. Lani so zabeležili okoli 17.000 nočitev, leto prej približno 15.000, kar pomeni, da beležijo rast. Kot pojasnjuje Golc, je struktura gostov različna – v Zavrču in Cirkulanah obiskovalci praviloma ostajajo dlje, medtem ko so v Vidmu in Podlehniku pogostejši tranzitni gostje zaradi bližine avtoceste. Za razvoj regije pa so ključni prav tisti, ki se zadržijo dlje, raziskujejo območje, obiskujejo dogodke in koristijo lokalno ponudbo.
Lokalna akcijska skupina Haloze je v preteklem programskem obdobju razpolagala z 1,6 milijona evrov, ki so jih v celoti izkoristili za več kot 60 projektov na območju. V aktualnem obdobju 2021–2027 je na voljo še nekoliko več sredstev, približno 1,8 milijona evrov, pri čemer sta bila prva dva razpisa že zaključena, eden pa je še predviden v okviru kmetijskega sklada.
