Tjaša Gajšek
Zid na Ulici Tomaža Šalamuna na Ptuju je med pesniškim festivalom Versia dobil novo podobo. Na umetniški intervenciji S podstrešja in odpada na steno, fasado umetnice Stanke Vauda Benčevič so stari okenski okvirji postali nosilci pesmi gostujočih pesnic in pesnikov.
Prvotna instalacija Vaude Benčevič je nastajala od junija - in še nastaja - kot del projekta ZRS Bistra Ptuj upcycling, ki pomeni ustvarjanje nove vrednosti za rabljene materiale in izdelke. Umetnica se mu je priključila z dolgoletno željo, da z odpada in podstrešja na steno uvrsti odpadni material oziroma predmete, ki jim bi z nadgradnjo ponudila novo vrednost. To se je najprej zgodilo z ustvarjanjem stene iz odpadnih materialov kot fasado, nato pa še z dodajanjem poezije. Na zidu so predmeti z umetničinega podstrešja, z odpada na Gajkah in predmeti, ki so jih v okviru delavnic s svojih podstrešij prinesli dijaki Gimnazije Ptuj in Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj.
Sveža poezija 12 pesnikov
V okviru pretekle umetničine instalacije, ki je več ni, je na ulici prisoten glas Tomaža Šalamuna, ki govori lastno poezijo. "To smo obnovili, tudi njega smo vstavili v novo instalacijo," pripoveduje umetnica. Levo od njene instalacije so namreč odpadna okna, v katera so med festivalom aplicirali "svežo" poezijo 12 pesnikov, ki so bili na Ptuju v okviru prvega festivala Versia. "To ni povsem moja razstava, to je razstava poezije v moji instalaciji, moje sodelovanje s festivalom Versia. Pripravila sem bazo, ki so jo pesniki zapolnili z vsebino." Predmeti, ki so nekoč izgubili svojo prvotno vlogo, so dobili novo: odprli so okno poeziji, so o instalaciji zapisali pri festivalu.
"Izbrani kosi tvorijo multimedijsko strukturo, ki združuje vizualno z zvočnim. Pomembno je, da smo odpadnemu materialu, ki bi sicer romal na odpad, dali višjo vrednost in z razstavnim momentom podaljšali življenjsko dobo," razmišlja umetnica. V instalaciji gledamo telefon, stari radio, steklenico, ure, ogledalo, podstavke za skodelice ... Načrtov za nadgradnjo instalacije pa je še veliko. "Predmeti imajo še zmeraj možnost, da nanje gradimo tudi v prihodnosti. Dodajamo lahko elemente in tudi vsebine - kot se je zgodilo s poezijo. Namen je, da bi gostujočim dodali še ptujske pesnike," dodaja Vauda Benčevič.
Razstava poezije v instalaciji Stanke Vauda Benčevič
Reka poezije se vije tudi na Versii
Na Jadranski ulici, ob drugem zidu kavarne Muzikafe, ki jo je pred leti iz stare meščanske hiše z možem Igorjem Benčevičem prenovila Vauda Benčevič, je že Zid poezije, ulični projekt umetnika Dušana Fišerja, ki ponuja in omogoča naključnim mimoidočim, da za trenutek postojijo, izberejo in preberejo poljubne verze pesnikov, ki so sodelovali na festivalu Dnevi poezije in vina. Zdaj je svoj stalen projekt dobila tudi Versia, mednarodni pesniški festival, ki se je na Ptuju vzpostavil, potem ko je postalo jasno, da Dnevov poezije in vina več ne bo. Vauda Benčevič je tudi letos nadaljevala svoj projekt Travnik poezije, ki z vinskimi steklenicami vodi do Vrazovega trga in je vsakič postavljena na drugačen način. "Na začetku smo za travnik oziroma reko poezije uporabili okrog 10.000 steklenic, nato smo jih dodajali. Danes uporabimo okrog 15.000 steklenic. Tudi to je neke vrste reciklaža, saj so bile to steklenice z napako. Podobno je tudi s steklenimi stolčki poezije, ki so pri vinarjih, potem ko spraznijo steklenice, odpad. Tudi tu smo iz odpada ustvarili novo vsebino." Steklenice od enega do drugega poletja shranijo in nato dobijo novo podobo, kdaj vmes tudi krožijo in za različne priložnosti dobivajo različne uporabne funkcije.
Poezija in vino sta tako na Ptuju zopet postala intervencija v prostor. "Tudi kultura pitja vina je kultura. Vino je ustekleničena poezija. Seveda v zmernih odmerkih," dodaja Vauda Benčevič. Muzikafe pa je ostal tudi z Versio eden izmed domov poezije, sicer neuraden, saj pri festivalu ne sodelujejo kot organizator. "Smo kot scena, prostor, kjer so pesniki in obiskovalci dobrodošli. Kulisa za druženje in srečevanje," dodaja umetnica.
