V dobi silovitega razvoja geografskih informacijskih sistemov, ko tudi pri študiju geografije le še redko posežemo po "namiznih" zemljevidih, se zdi skoraj presenetljivo, da je resolucija A/80/L.104 o "popravku zemljevida sveta", ki jo je 4. septembra 2026 sprejela Generalna skupščina ZN, dvignila toliko prahu.
Pri predmetu Globalizacija, ki ga predavam študentom geografije na Univerzi v Mariboru, se posvečamo tudi osnovam kolonializma in postkolonializma. In prav v tem kontekstu je potrebno razumeti podporo projekciji Equal Earth, ki ohranja razmerja med površinami celin. Ne gre za novo risanje sveta, zmanjševanje pomena Evrazije ali severnoameriške celine, ampak preprosto za ustreznejši prikaz sveta, v katerem živimo.
Idealnega načina, kako preslikati ukrivljeno površino na ravno ploskev, ni. Vsaka projekcija je zgolj interpretacija Zemljinega površja. Mercatorjeva projekcija, ki je bila zasnovana že v 16. stoletju, v osnovi ni bila namenjena zmanjševanju pomena Afrike in drugega kopnega ob ekvatorju, ampak lažji navigaciji morjeplovcev, da se loksodrome, poti s stalnim azimutom, na zemljevidu prikažejo kot ravne črte (kar ni vedno mogoče na zemljevidih drugih projekcij). Danes, ko za navigacijo (večinoma) uporabljamo drugačno tehnologijo, je nepotrebno, da je v najširši uporabi še vedno Mercatorjeva projekcija, ki ne omogoča ustreznih velikostnih primerjav med deli kopnega. Tudi aplikacija Google Maps jo še vedno uporablja. Digitalni zemljevidi pa sveta ne interpretirajo le s projekcijo. Strukturirajo ga tudi okoli cestnih omrežij, dostopnosti storitev in poslovnih dejavnosti ter drugih informacij, za katere se njihovi ponudniki odločijo, da jih bodo poudarili. Če imamo danes na voljo projekcije, ki so za prikaz površinskih razmerij primernejše, se zato upravičeno postavlja vprašanje, zakaj pri prikazovanju celotnega sveta še vedno vztrajamo pri Mercatorjevi.
Resolucijo je predlagala delegacija Toga, ki je zastopala Afriško unijo. Po sprejetju so izjavili, da zanje sprejetje resolucije predstavlja še en korak k odpravljanju podedovanih neenakosti ter prispeva k večjemu razumevanju, spoštovanju in miru med narodi. Kritiki Mercatorjevo projekcijo že desetletja povezujejo z evrocentričnim in kolonialnim pogledom na svet. Njeno tehnično popačenje je kartografom znano že dolgo, toda predvsem od sedemdesetih let 20. stoletja se je okrepila razprava o političnih in ideoloških posledicah njene široke uporabe. Tak prikaz lahko posredno vpliva na dojemanje mednarodnih razmerij moči, saj vizualno povečuje predvsem območja v višjih geografskih širinah, med njimi Evropo in Severno Ameriko, v primerjavi z Afriko in številnimi območji bliže ekvatorju (Nova Gvineja in Borneo – drugi in tretji največji otok na svetu – sta videti precej manjša, kot sta v resnici). Kritiki opozarjajo, da lahko takšna vizualna hierarhija prispeva k širšim pristranskostim v našem razumevanju sveta.
Resolucija Združenih narodov seveda ni zavezujoča, vendar predstavlja pomembno politično sporočilo. Še pred glasovanjem so v Franciji kot uradno projekcijo sprejeli Eckert IV, ki je podobna projekciji Equal Earth. Odločitev so predstavili v kontekstu prizadevanj Francije za drugačen odnos do svojih nekdanjih kolonij.
Zemljevidi na dojemanje sveta ne vplivajo le s tem, kako prikazujejo velikost držav, temveč tudi z informacijami, ki jih poudarjajo, poslovnimi dejavnostmi, ki jih oglašujejo, poimenovanjem krajev ter mejami, ki jih prikazujejo. Ukrajina se je prav zaradi vprašanja meja pri glasovanju o resoluciji vzdržala. Njeni predstavniki so opozorili, da izrecno omenja Equal Earth, spletna stran projekta pa vključuje tudi politični zemljevid sveta, na katerem je Krim prikazan v nevtralno sivi barvi in ne kot sestavni del Ukrajine. Opozorili so, da bi bilo takšen prikaz mogoče razumeti kot legitimiranje nezakonite ruske priključitve tega ozemlja. Sama projekcija Equal Earth ne določa političnih meja, določen politični zemljevid, izdelan v tej projekciji, pa jih seveda lahko prikazuje na politično sporen način. Delegati ZDA so kot edina država resolucijo zavrnili s pojasnilom, da nasprotujejo ideološkemu okviru resolucije, torej povezovanju kartografskih projekcij s kolonializmom.
Morda je glavni nauk te resolucije prav ta, da zemljevidi niso zgolj nevtralne in neškodljive upodobitve sveta. Še vedno veljajo za sredstva, s katerimi se moč izraža in utrjuje, saj vplivajo na to, kako svet vidimo, razumemo in kako z njim vzpostavljamo odnose.
Dr. Peter Kumer, docent na Oddelku za geografijo Univerze v Mariboru
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
