Stavbe so namenjene kakovostnemu in zdravemu bivanju, to je ključno vodilo pri njihovem načrtovanju, prenovi in rabi. Pravica do kakovostnega bivanja je eno temeljnih vprašanj sodobne družbe, saj ne pomeni le zavetja, temveč preplet varnega in zdravega okolja, dostopne infrastrukture in ekonomske vzdržnosti. Kakovostno bivanje je potrebni pogoj za obstoj družbe.
Ustava v 78. členu navaja, da država ustvarja možnosti za pridobitev primernega stanovanja, vendar se v praksi kaže globoka vrzel med ustavnim določilom in realno dostopnostjo. Država običajno ne zagotavlja primernih stanovanj, temveč ustvarja možnosti, ki pa jih mnogi državljani ne znajo izkoristiti. Zato potrebujejo državljani "stanovanjsko opismenjevanje" – znanje in ozaveščanje.
Mladim generacijam pomeni kakovostno stanovanje osnovni pogoj, da si ustvarjajo družine in prispevajo k demografskemu obstoju družbe. Starejše generacije potrebujejo varen in varčen dom, ki zagotavlja brezskrbno starost. Državljani naj bodo aktivni, naj upoštevajo strokovne nasvete za primeren dom. Rast cen nepremičnin in najemnin v urbanih središčih ter rast cen energentov ogrožata dostojanstvo vseh. Potrebe generacij so različne, skupno pa jim je, da potrebujejo čist zrak, pitno vodo, javni prostor, bližino zelenih površin in urejeno infrastrukturo. Zaradi podnebnih sprememb in staranja družbe prenova stavb ni več razkošje, temveč nuja za ohranitev zdravja in obstoja skupnosti.
Zdravo in varno bivanje je najlažje dosegljivo v varčnih stavbah, ki temeljijo na naravnih materialih, pametni rabi prostora in učinkoviti rabi energije. Prava svoboda bivanja se začne tam, kjer se konča odvisnost od dragih sistemov. Trajnostna gradnja z uporabo lokalnih materialov ter zanašanje na lastne, obnovljive vire energije sta prava pot iz energetske revščine v energetsko demokracijo. Ko stavbo zasnujemo skladno z okoljem tako, da uporablja naravne danosti in izkorišča lokalne vire, ne zagotavljamo le bivalnega ugodja, temveč trajno varnost in neodvisnost za prihodnje rodove.
