V Sloveniji danes dela že okoli 160.000 tujih delavcev, največ v gradbeništvu, industriji, prometu in gostinstvu. A za uspešno sobivanje vseh v skupnem prostoru ni dovolj zgolj podpis pogodbe o zaposlitvi. Na nedavnem posvetu v Mariboru so strokovnjaki, delodajalci in predstavniki države opozorili na ključne izzive – od predolgih birokratskih postopkov do slabe obveščenosti lokalnega okolja in pomanjkanja podpore pri vključevanju tujcev v družbo.
Hitra rast, počasni postopki
Samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo v podravski regiji izdanih kar 441 delovnih dovoljenj in 811 soglasij za zaposlovanje tujcev. Večina prihaja iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Indije, Bangladeša in Kitajske. A številke razkrivajo tudi drugo plat – številne postopke zaznamujejo zamude, kar delodajalcem otežuje načrtovanje dela.
"Za podjetja, ki imajo hitro dinamiko naročil, je čakanje od enega do dveh tednov na dokumente resna ovira. Pomagale bi že manjše spremembe – denimo, da bi namesto plastičnih kartic dovoljenja začasno izdajali potrdila, ki omogočajo takojšnje delo," predlaga Lea Šraj iz podjetja Geberit.
Občine v temi, integracija še šepa
Kot je opozoril Bernard Memon, vodja mariborske območne službe Zavoda za zaposlovanje, so občine pogosto postavljene pred dejstvo, da so v njihovi sredini nastanjeni večji skupini tujih delavcev – brez predhodnega obvestila. "To povzroči težave z organizacijo nastanitve, izobraževanja otrok in drugih storitev," pravi Memon. Zato poziva k boljšemu obveščanju in sodelovanju med podjetji in lokalno skupnostjo.
Ob tem poudarja, da zaposlitev tujca ne sme biti cilj, ampak šele začetek: "Pomembna je integracija – vključevanje v okolje, učenje jezika, dostop do šolskega sistema in socialnega življenja."
Jezik kot ključ do vključevanja
Več podjetij že uresničuje dobre prakse. Podjetje Engrotuš na primer ponuja spleten tečaj slovenščine, prilagojen potrebam svojega delovnega okolja, poleg tega pa imajo sistem mentorstva in večjezično komunikacijo. Podobno tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja na pomen jasnih in pisnih dogovorov o delovnih pogojih, kar je mogoče le, če zaposleni razumejo jezik.
Na državni ravni so na voljo brezplačni tečaji slovenskega jezika, ki jih koordinira Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov. "Vsi tečaji zdaj obsegajo 180 ur, če posameznik ne doseže napredka, pa mu omogočimo še dodatnih 60 ur. V pomoč je tudi brezplačni izpit iz slovenščine, ki je pogoj za številna delovna mesta," razlaga Primož Jamšek, vodja sektorja za integracijo.
Tujci in davčni labirint
Ob začetku dela v Sloveniji morajo tujci urediti tudi davčne formalnosti. Kot opozarja Marko Horvat iz Finančnega urada Maribor, morajo pred prvim izplačilom prejeti davčno številko in določiti davčni rezidentski status, saj ta vpliva na višino obdavčitve. "Pogosto ugotavljamo, da so delavci prepuščeni sami sebi, saj jim delodajalci pri teh postopkih ne pomagajo. Zato apeliramo na podjetja, da v imenu svojih zaposlenih uredijo vse potrebno," je poudaril Horvat.
Zaposlovanje tujcev ni zgolj kadrovska rešitev – je tudi družbeni izziv. Hitrejši in preglednejši postopki, boljša obveščenost skupnosti in aktivna podpora pri vključevanju v družbo so ključni, če želimo, da bo delo tujcev v Sloveniji priložnost za vse – zanje, za delodajalce in za družbo kot celoto.
