Slovenci so glede prihodnosti trga dela vse bolj zaskrbljeni, vendar jih to očitno ne sili v to, da bi sprejeli prvo službo, ki se ponudi. Nasprotno – od delodajalcev pričakujejo vse več. Pri izbiri nove zaposlitve niso najpomembnejši le plača in varnost, temveč tudi odnosi na delovnem mestu, bližina doma, fleksibilnost in ravnovesje med službo ter zasebnim življenjem.
To je pokazala raziskava Valicona za MojeDelo.com, izvedena aprila letos med 634 prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 65 let.
Dobra služba ni več samo dobra plača
Najpomembnejši dejavnik pri izbiri nove zaposlitve je za 69 odstotkov vprašanih pozitivno delovno okolje. Sledi bližina delovnega mesta, ki jo kot pomembno izpostavlja 58 odstotkov vprašanih, 57 odstotkov pa jih želi predvsem možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pomembno mesto imajo tudi elementi, ki kažejo na vse večjo željo po prilagajanju dela življenju. Za 44 odstotkov je pomemben fleksibilen delovni čas, za 42 odstotkov ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, za 40 odstotkov sistem nagrajevanja, za 38 odstotkov pa možnost dela od doma.
Sporočilo je precej jasno: zaposleni želijo službo, ki se bo v določeni meri prilagodila njihovemu življenju, in ne več nujno življenja, ki se mora prilagoditi službi
Sporočilo je precej jasno: zaposleni želijo službo, ki se bo v določeni meri prilagodila njihovemu življenju, in ne več nujno življenja, ki se mora prilagoditi službi. "Ljudje si želijo stabilnosti, vendar ne za vsako ceno. Vse pomembneje je, da lahko delo uskladijo s svojim načinom življenja in da jim služba ne narekuje celotnega vsakdana," ugotavlja Andreja Šobar z MojeDelo.com.
Preobremenjenost postaja razlog za odhod
Da ne gre zgolj za deklarativno željo po bolj udobnem delovnem okolju, kažejo tudi razlogi, zaradi katerih ljudje razmišljajo o menjavi zaposlitve. Glavni razlog so sicer še vedno boljši delovni pogoji, ki jih navaja 42 odstotkov iskalcev nove službe. Toda vse pomembnejša postajata preobremenjenost in stres. Preobremenjenost kot glavni razlog za iskanje nove zaposlitve navaja deset odstotkov vprašanih, splošno nezadovoljstvo z delom oziroma načinom dela pa devet odstotkov. Oba razloga sta v primerjavi z lanskim letom pridobila pomen.
Kaj je najpomembnejše pri izbiri nove službe?
- pozitivno delovno okolje: 69 %
- bližina delovnega mesta: 58 %
- možnost zaposlitve za nedoločen čas: 57 %
- fleksibilen delovni čas: 44 %
- ravnovesje med delom in zasebnim življenjem: 42 %
- sistem nagrajevanja: 40 %
- možnost dela od doma: 38 %
Še pomembnejši je podatek o zaposlenih, ki nove službe sicer še ne iščejo, vendar o menjavi že razmišljajo. Med njimi se kot pomemben razlog posebej pojavljata stres in preobremenjenost.
Za delodajalce je to lahko precej pomembno opozorilo. Zaposleni namreč praviloma ne začne iskati nove službe šele takrat, ko je dokončno sprejel odločitev o odhodu. Pred tem se lahko mesece nabirajo nezadovoljstvo, stres in občutek, da je obremenitev previsoka.
Ko se odločijo, želijo oditi hitro
Ko odločitev o menjavi službe vendarle pade, zaposleni očitno niso več pripravljeni dolgo čakati. Kar 61 odstotkov tistih, ki želijo zamenjati zaposlitev, bi to storilo takoj oziroma v prihodnjih nekaj mesecih.
Kar 37 odstotkov bi službo zamenjalo takoj oziroma čim prej, nadaljnjih 24 odstotkov pa v nekaj mesecih. Valicon zato ugotavlja, da se je občutek nujnosti pri menjavi zaposlitve v primerjavi s prejšnjimi leti izrazito povečal.
To pomeni, da imajo podjetja, ki želijo zadržati zaposlene, vse manj prostora za ukrepanje šele takrat, ko jim zaposleni že napove odhod. Ključni postajajo pogoji dela, odnosi, obremenitve in fleksibilnost – torej dejavniki, ki zaposlenega spremljajo vsak dan.
Novo službo iščejo tudi manj skrivnostno
Zanimivo se spreminja tudi način iskanja nove zaposlitve. Delež aktivnih iskalcev se je sicer z lanskih 30 odstotkov zmanjšal na 25 odstotkov zaposlenih, vendar je med njimi več takšnih, ki svojega iskanja ne skrivajo.
Osem odstotkov vprašanih pravi, da odkrito iščejo novo službo in to sporočajo tudi drugim. To je najvišji delež doslej. V preteklih letih je bila pri iskanju nove zaposlitve precej pomembnejša diskretnost.
Vse pomembnejša so tudi osebna poznanstva. Poznanstva, prijatelje in sorodnike bi pri iskanju informacij o novi zaposlitvi uporabilo 73 odstotkov vprašanih, kar je šest odstotnih točk več kot lani.
Med aktivnimi iskalci je sicer najpogostejši vir informacij MojeDelo.com, ki bi ga uporabilo 74 odstotkov vprašanih. Pomembno vlogo imajo tudi Zavod za zaposlovanje in spletne strani podjetij.
Strah pred brezposelnostjo raste, strah pred lastno odpovedjo pa ne
Najbolj zanimiv je morda razkorak med pričakovanji glede celotnega trga dela in občutkom lastne varnosti. Kar 57 odstotkov vprašanih pričakuje, da bo v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih brezposelnih več kot danes. Lani je bilo takšnih 45 odstotkov. Delež pesimističnih ocen se tako povečuje že od leta 2024 in je letos prvič presegel polovico vprašanih.
Toda ko govorijo o sebi, so Slovenci precej bolj optimistični. Kar 82 odstotkov zaposlenih svojo trenutno zaposlitev ocenjuje kot zelo ali relativno varno. Za 32 odstotkov je zelo varna, za 50 odstotkov pa relativno varna. Prav ta razkorak pojasnjuje, zakaj zaposleni kljub večji negotovosti niso pripravljeni znižati pričakovanj glede kakovosti zaposlitve. Če se počutijo dovolj varne v trenutni službi, si lahko privoščijo, da pri izbiri naslednje zahtevajo več.
Za podjetja je zato sporočilo raziskave precej neposredno: v času negotovosti plača in pogodba za nedoločen čas ostajata pomembni, vendar sami po sebi morda ne bosta več dovolj. Če želijo podjetja privabiti in predvsem obdržati ljudi, bodo morala vse bolj tekmovati tudi s tem, kakšno življenje zaposlenemu omogoča delo pri njih.
