Odločevalci pri oblikovanju nacionalnih predpisov premalo prisluhnejo gospodarstvu

Težko je razumeti, zakaj smo v naši državi še posebej močno nagnjeni k sprejemanju še dodatnih nacionalnih predpisov, ki dodatno zapletajo že tako močno zapleteno poslovno okolje, izpostavlja predsednica TZS mag. Mariča Lah.

Trgovina s svojo dinamiko vnaša vitalnost tako v mesta kot na podeželje, njena trajnostna in digitalna usmerjenost pa imata ugoden učinek tudi na izbire nas kot potrošnikov z vidika okolju prijaznejših možnosti, preko uporabe digitalnih kanalov in orodij, pa tudi na spodbujanje inovativnosti v tej dejavnosti in širše.

Kot največji delodajalec v gospodarstvu ima trgovina izjemen pomen, saj zaposluje dobrih sto tisoč ljudi v Sloveniji in ustvari dobro tretjino vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, ter se uvršča med ključne stebre rasti celotnega gospodarstva in njegove konkurenčnosti. Za trgovska podjetja je ob njihovem poslovanju zelo pomembna zakonodaja s področja zagotavljanja varstva potrošnikov, pa tudi varnosti izdelkov, ki v večji meri, lahko pa tudi v celoti, izhajata iz evropskih pravnih podlag, jima pa tudi na TZS ob strokovnem delu s člani dajemo velik poudarek.

“Zagotavljanje čim bolj prijaznega poslovnega okolja za delovanje trgovskih podjetij na trgu, kot tudi ob doseganju ciljev oziroma namenov zakonodaje, je med ključnimi izhodišči Trgovinske zbornice Slovenije ob njenem strokovnem vključevanju v javne razprave ob pripravi zakonodajnih okvirov,” vselej poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah. Prav zakonodajni okvirji namreč vplivajo na slehernega trgovca v državi, pa tudi širše na ravni EU v primeru evropskih predpisov, ki se uporabljajo neposredno v vseh državah članicah. Ker enotni trg EU deluje dobro, tako za maloprodajo kot za veleprodajo ter tako tudi koristi potrošnikom, je po besedah predsednice TZS težko razumeti, “zakaj smo ravno v naši državi še posebej močno nagnjeni k sprejemanju še dodatnih nacionalnih predpisov, ki dodatno zapletajo že tako močno zapleteno poslovno okolje za podjetja”. Odločevalci še posebej tudi pri oblikovanju nacionalnih predpisov premalo prisluhnejo gospodarstvu, kar negativno vpliva na konkurenčnost podjetij, ki jih s tem postavljajo v slabši položaj na evropskem kot tudi globalnem trgu.

V segmentu trgovine z neživilskim blagom bodo v drugi polovici letošnjega leta aktualne tudi novosti s področja splošne varnosti proizvodov, konec letošnjega leta se bo namreč začela neposredno uporabljati nova Uredba (EU) 2023/988 o splošni varnosti proizvodov, ki bo na EU ravni nadomestila Direktivo 2001/98/ES in na nacionalni ravni sedaj veljavni Zakon o splošni varnosti proizvodov.  Za lažje izpolnjevanje obveznosti iz Uredbe (EU) 2023/988 se predvideva, da bo Komisija sprejela posebne smernice za gospodarske subjekte, ob upoštevanju potreb tudi malih in srednjih podjetij (MSP) ter mikro podjetij.

Kot izhaja tudi iz Smernic Evropske komisije za razlago direktive o univerzalnem polnilniku, se bodo pravila iz direktive o univerzalnem polnilniku za ročne mobilne telefone, tablice, digitalne kamere, slušalke, slušalke z mikrofonom, ročne konzole za videoigre, prenosne zvočnike, e-bralnike, tipkovnice, miške, prenosne navigacijske sisteme in ušesne slušalke uporabljala od 28. decembra 2024 dalje, in sicer za opremo, ki bo dana na trg po navedenem datumu.. Za prenosnike pa se bodo ta pravila uporabljala od 28. aprila 2026 dalje, in sicer za opremo, ki bo dana na trg po navedenem datumu.