O sreči na delovnem mestu: Srečni vodja je uspešen vodja

Eden ključnih trendov sodobnih organizacij je ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja in preoblikovanje organizacijskih kultur v takšne, ki so usmerjene na ljudi. Pri tem imajo ključno vlogo vodje. V Sloveniji z anketo Kako dobri so naši dnevi pri delu? letos beležimo izboljšanje ocene odnosov z vodji, čeprav ti še vedno ostajajo med tremi dejavniki, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan sodelujočih.

Stara modrost pravi, da ljudje ne zapuščajo organizacij, temveč slabe šefe. To potrjuje Gallupova raziskava iz leta 2015, ki je pokazala, da je kar 75 odstotkov zaposlenih vsaj enkrat v karieri dalo odpoved, da bi se umaknili svojemu vodji oziroma njegovemu načinu vodenja. Tudi raziskava Korn Ferry iz leta 2018 razkriva, da večina zaposlenih kot najpogostejši vir stresa pri delu navaja prav svojega vodjo. Ironično je, da oseba, ki bi morala nuditi podporo, spodbudo in varnost, pogosto postane največji povzročitelj napetosti. Ni naključje, da je prav stres občutek, ki ga sodelujoči v septembrski anketi Ambasadorjev delovne sreče najpogosteje doživljajo na delovnem mestu. Raziskave kažejo še, da so mu zaposleni v okoljih z dobrimi praksami vodenja manj izpostavljeni kot tisti, ki delajo v okoljih s slabimi praksami vodenja. Sprememba načina vodenja je torej ključnega pomena za zmanjšanje občutka pritiska na delovnem mestu in v življenju.

Ena oseba je dovolj, da dvigne razpoloženje celotne ekipe

Vodje močno vplivajo na vzdušje v delovnem okolju. S tem, kako delujejo, komunicirajo, se obnašajo, v kaj verjamejo in kaj dopuščajo, oblikujejo in usmerjajo kulturo organizacije. Še več: vodje so zgled svojim sodelavcem. Njihovo razpoloženje je nalezljivo. Ko se dobro počutijo, to občuti tudi ekipa.

Dobri vodje se s svojimi ljudmi pogovarjajo, jih spoznavajo, dopuščajo samostojnost in dovolijo napake. S pohvalo, praznovanjem dosežkov, priložnostmi za učenje, zaupanjem in spoštovanjem gradijo pozitivno delovno okolje.

Spoštovanje pa seveda naj bo obojestransko. Tudi vodje potrebujejo prijaznost, toplo besedo in pohvalo. Lahko jih presenetimo s kavo ali jih preprosto vprašamo, kako so. Pogosto pozabimo, da so tudi oni včasih negotovi, ne poznajo vseh odgovorov, ne znajo ali ne želijo pokazati čustev, ki se kopičijo v njih - in niso vedno srečni.

Zakaj vodje ne spijo?

Večina vodij se nikoli ni učila voditi ljudi. Mnogi so to vlogo sprejeli zaradi svojih strokovnih kompetenc, saj je to pogosto edina pot za razvoj kariere. Naenkrat so se znašli stran od dela, ki so ga imeli radi, in pred izzivi, ki jim pogosto ne dajo spati.

Vodje danes:

• vodijo raznolike ekipe z različnimi generacijami, vrednotami in pričakovanji,
• soočajo se z napetostmi, konflikti in pomanjkanjem zaupanja med sodelavci,
• skrbi jih odsotnost zaposlenih, odhodi ključnih ljudi ter porast stresa in izgorelosti, kar vodi v stalno iskanje in uvajanje novih kadrov ter vpliva na kakovost dela in konkurenčnost organizacij,
• so pod pritiskom poslovnih rezultatov in visokih pričakovanj deležnikov,
• zavedajo se, da brez močne organizacijske kulture, kjer so ljudje prepoznani kot strateški kapital in postavljeni pred procese ter številke, ni dolgoročnega uspeha,
• težko usklajujejo doseganje današnjih ciljev z ustvarjanjem prihodnjih priložnosti,
• ohranjajo stabilnost in hkrati pogumno uvajajo spremembe, še posebej v kriznih časih, ko se od njih pričakujejo odgovori na vsa vprašanja,
• sledijo hitrim tehnološkim premikom, digitalizaciji, umetni inteligenci in novim oblikam dela,
• kljub vsemu se od njih pričakuje, da ostanejo mirni, osredotočeni in navdihujoči za svojo ekipo.

Vse to pa se dodatno zaplete, ko se soočijo z eno večjih voditeljskih dilem današnjega časa – kako ohranjati in spodbujati zavzetost zaposlenih.

Letošnje Gallupovo poročilo o stanju globalnih delovnih okolij (Gallup State of the Global Workplace Report 2025) je namreč pokazalo, da je zavzetost zaposlenih globalno znova na zelo nizki ravni, le 21 odstotkov, v Evropi pa celo samo 13 odstotkov. Pri Gallupu ocenjujejo, da stroški nizke zavzetosti predstavljajo kar 9 odstotkov globalnega BDP oziroma okoli 9,6 bilijona ameriških dolarjev.

Delovna sreča odpira prostor za zavzetost

Delovna sreča je sodoben koncept vodenja, ki temelji na ravnovesju med odnosi in rezultati. V času negotovosti pogosteje dajemo prednost številkam, dobičku, procesom in včasih celo preživetju, ljudje pa postanejo sredstvo za doseganje teh ciljev. Odnose, čeprav se zavedamo njihovega pomena, prevečkrat preložimo na "kdaj drugič" in upamo, da se bodo uredili sami. A odnosi zahtevajo namen, pozornost in vsakodnevna prizadevanja.

Z dobrimi odnosi gradimo dobro (delovno) življenje. V že prej omenjeni anketi Ambasadorjev delovne sreče so sodelujoči odnosom z vodjo namenili oceno 3,8, najvišjo v zadnjih sedmih letih.

To pa je le eden od podatkov, ki vlivajo optimizem in upanje, da je prihodnost dela v naših organizacijah srečna. Srečni ljudje bolje delajo. Tisti, ki se pri svojem delu dobro počutijo in v njem najdejo smisel, so bolj zavzeti, ustvarjalni in uspešni. V neugodnih in negotovih razmerah so bolj prilagodljivi, bolje komunicirajo, bolje ustvarjajo pozitivne odnose in so boljši ekipni igralci. Srečni ljudje pa so tudi boljši vodje.

Sreča je nova kompetenca za vodje

Vodja prihodnosti je pozitiven in srečen človek. Ve, da sreča ni luksuz, temveč ključ do uspeha. Srečen vodja sprejema boljše odločitve, jasneje postavlja prioritete in navdihuje druge. Je empatičen, optimističen in hvaležen – opazi, posluša, ceni. Učinkoviteje upravlja s svojim časom, dosega več poslovnega uspeha in ob tem osrečuje zaposlene. Njegova sreča se širi med ljudi ter se zrcali v odličnih rezultatih, zadovoljnih strankah in trajnostnem razvoju.

Njegova moč ne izhaja s položaja, temveč iz spoštovanja, zaupanja in pristnosti. Je prisoten, dostopen in človeški, saj ve, da od sodelavcev ne more pričakovati tistega, česar sam ne živi. Zanje je opora in navdih, vključuje jih, povezuje in podpira kot edinstvene posameznike. Z njimi deli uspehe in izzive ter soustvarja pozitivno delovno izkušnjo.

Ključ njegovega vodenja je komunikacija. Ne govori, da bi bil slišan, temveč posluša, da bi razumel. Sliši več kot izrečene besede, gradi mostove in občutek smisla. Z razvito čustveno inteligenco sprejema čustva kot pomemben del življenja in dela ter ustvarja okolje, kjer so ljudje lahko to, kar so - s svojimi idejami, vrednotami in občutki.

Takšni vodje puščajo sled. Izboljšujejo življenja zaposlenih, bogatijo izkušnjo strank in naredijo svet vsaj malce lepši. S trajnostnim vodenjem - okoljskim, ekonomskim in psihološkim - ustvarjajo organizacije, ki so gonilo dobrega: za zaposlene, skupnost in širši svet. Vodja je vsak, ki ima vpliv - pa naj bo usmerjen na eno osebo ali na milijon ljudi.

To so lahko ljudje z nazivom, ki imajo uradno pooblastilo za vodenje. Lahko je to najstarejši in najbolj izkušen član ekipe, ki mu vsi zaupajo, ko je treba rešiti zapleten problem. Včasih je to najbolj karizmatičen sodelavec v pisarni, ki zna povezati ljudi, dvigniti razpoloženje in motivirati druge.

Vodja je tudi starš, je dijak, ki zbere prijatelje, da skupaj priskočijo na pomoč tistim, ki to potrebujejo, je devetletna sestra, ki prime mlajšega bratca za roko in mu pokaže, kako si pripraviti zajtrk. Vodja je tudi vsak samostojni podjetnik, ki je svoj šef, svoj sodelavec, vse v eni osebi. Vodja je izbira, ki jo naredite vsak dan.

Optimistično v prihodnost dela

Rezultati ankete Kako dobri so naši dnevi pri delu? kažejo močan potencial za vodje, da ustvarijo odlične, srečne in uspešne ekipe:

• kar 88 odstotkov sodelujočih je potrdilo, da radi opravljajo svoje delo,
• 54 odstotkov sodelujočih bi svojega delodajalca drugi osebi priporočilo kot dobrega,
• 43 odstotkov jih je v zadnjem letu razmišljalo, da bi zamenjali trenutnega delodajalca, le 5 odstotkov jih je to res storilo.

Neizkoriščen potencial pa nedvomno predstavlja ustvarjanje srečnih in spodbudnih delovnih okolij. Pri delu preživimo več kot 13 let svojega odraslega življenja, sodelujoči pa so delovnim okoljem v anketi namenili oceno 3,4. K temu nedvomno prispeva tudi podatek, da pri skoraj 60 odstotkih sodelujočih nihče organizirano ne skrbi za dobro počutje in delovno srečo zaposlenih oziroma ne vedo, ali kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa 47 odstotkov sodelujočih meni, da skrbijo "vsi po malem", 38 odstotkov jih meni, da za to skrbi kadrovska služba, in 34 odstotkov jih meni, da je skrb v rokah vodje.

Usklajena in strateško zastavljena prizadevanja, vodena skozi celo organizacijo, omogočijo, da skrb za ljudi postane način delovnega življenja. Zato je dobro imeti nekoga, ki se temu posveča. Manager delovne sreče (Chief Happiness Officer) na strateškem nivoju prevzema odgovornost za ustvarjanje in skrb za spodbudna pozitivna delovna okolja, v katerih zaposleni rastejo in se razvijajo, kjer je njihova delovna izkušnja pozitivna - predvsem s pomočjo pozitivne komunikacije ter odprtih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju.

Neizkoriščen potencial pohvale

Pohvala je eden najučinkovitejših, a hkrati najmanj izkoriščenih načinov ustvarjanja delovne sreče. Je več kot prijazna beseda, ki za trenutek polepša dan - krepi odnose, povečuje motivacijo in izboljšuje kulturo dela.

Rezultati ankete Kako dobri so naši dnevi pri delu? pa kažejo, da je samo 31 odstotkov sodelujočih prejelo pohvalo v tednu izpolnjevanja ankete. Tudi raziskave Workleapa razkrivajo podobno sliko: redno (tedensko) povratno informacijo prejme le eden od petih zaposlenih, približno tretjina pa jo od svojega vodje čaka več kot tri mesece. Približno 70 odstotkov zaposlenih prejme pohvalo manj kot enkrat tedensko, medtem ko bi 80 odstotkov zaposlenih raje prejelo iskreno pohvalo kot materialno nagrado.

Pohvala sporoča: "Vidim te, tvoje delo je pomembno." Največjo vrednost ima, ko je iskrena, premišljena in osebno usmerjena, ko konkretno povemo, kaj je bilo dobro narejeno, in zakaj je to pomembno za ekipo, stranke ali organizacijo. Tako prejemnik dobi jasno sporočilo, kaj naj ohrani, ponavlja in razvija, pohvala pa postane močno razvojno orodje.

Opazite svoje sodelavce, ko naredijo nekaj dobro

Na dobro opravljeno delo je najpogostejši odziv tišina. A odsotnost povratne informacije ni dovolj. Če čakamo na popolnost, bomo čakali zaman. Zato pohvalimo tudi napredek, majhne korake, ki vodijo do boljših rezultatov.

Preveč zaposlenih hodi po hodnikih z občutkom, da organizacija ni hvaležna. Lažje je ljudi "ujeti pri napaki" kot pri nečem dobrem. Toda ko se vodja nauči zalotiti ljudi pri uspehu, se spremeni energija odnosov in kulture. To zahteva pozornost, potrpežljivost in zavestno preusmeritev od kritike k spodbudi. Pohvala je gorivo, ki ljudi žene naprej. Ne čakajte na napake - zalotite jih pri napredku.

Iskrena pohvala ni naključje - nekdo jo je izrekel z razlogom. Pohvala pa ni rezervirana le za vodje. Vsak lahko pohvali vsakogar - sodelavca, vodjo, stranko, partnerja ali dobavitelja. Pohvaliti nekoga, s katerim redko komuniciramo, je lahko odličen način za vzpostavljanje novih stikov in zaupanja. Redke pohvale vodjem imajo poseben učinek, saj tudi oni potrebujejo občutek, da je njihovo delo opaženo. Spoštovanje in hvaležnost morata teči v obe smeri.

Iskrena pohvala deluje tudi v manj prijetnih odnosih. Če nekoga ne marate ali ste z njim v konfliktu, je pohvala dober način za umiritev napetosti ali ponovno vzpostavitev dialoga. Če težko najdete nekaj pozitivnega, poskusite znova - vedno obstaja nekaj, kar lahko pohvalite.

In ne nazadnje: dovolite si sprejeti pohvalo. Ko vas nekdo pohvali, ne iščite izgovorov, ki zmanjšajo njen pomen. Preprosto se nasmehnite in recite: "Hvala." Bodite ponosni na svoje dosežke in na dosežke svoje ekipe ter jih praznujte. Ko znate pohvalo sprejeti, daste drugemu občutek, da je bila njegova beseda dragocena. S tem okrepite odnos in si dovolite začutiti svojo vrednost.

Nič na tem svetu ni samoumevno. Naj vas to vodi, ko izrekate pohvale - sebi in drugim.