Lojze Kozole, Ilirika
Poletje na kapitalskih trgih pogosto velja za obdobje zmanjšane aktivnosti, vendar letošnje dogajanje kaže drugačno sliko. V ospredju so poteze centralnih bank, energetska tveganja, sezona poslovnih rezultatov ter premiki na domačem in evropskem kapitalskem trgu.
Centralne banke se na okrepljene inflacijske pritiske ne odzivajo enotno. Evropska centralna banka je zaradi dražje energije obrestne mere že zvišala, medtem ko ameriška centralna banka in Bank of England za zdaj obrestnih mer ne spreminjata. Ameriško gospodarstvo ostaja razmeroma močno, osnovna inflacija pa previsoka, zato vlagatelji spremljajo, ali bodo novi podatki zahtevali dodatno zaostrovanje denarne politike.
Višje obrestne mere znižujejo sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov in praviloma najbolj pritiskajo na visoko ovrednotene dele trga. Takšno okolje nagrajuje kakovostna podjetja, razumno vrednotenje in dobro razpršen portfelj.
Višje obrestne mere znižujejo sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov in praviloma najbolj pritiskajo na visoko ovrednotene dele trga
Dodaten vir negotovosti ostaja Hormuška ožina. Po ponovnih napadih na tankerje in napovedi obnovitve ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč se je tveganje za dobavo energentov znova povečalo. Skozi ožino je pred vojno potekala približno petina svetovne dnevne proizvodnje nafte in pomemben del trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom. Brent se je ob zadnji zaostritvi povzpel proti 87 dolarjem za sod, evropske borze pa so se odzvale s padci. Dražja energija bi lahko ponovno okrepila inflacijo in centralnim bankam otežila zniževanje obrestnih mer.
Pomemben preizkus prinaša tudi sezona poslovnih rezultatov. Največje ameriške banke bodo odprle poročanje za drugo četrtletje, pričakuje pa se nadaljnja rast dobičkov družb v indeksu S&P 500. Pozitivno je, da se rast širi tudi zunaj največjih tehnoloških podjetij. Mediana družb v širšem indeksu S&P 1500 dosega več kot desetodstotno rast dobička na delnico, zato visoka vrednotenja spremljajo tudi visoka pričakovanja.
Na domačem trgu je Krka prvo polletje končala zelo solidno. Prihodki so se povečali za sedem odstotkov, čisti dobiček za pet odstotkov, dobiček iz poslovanja pa za petino. Delničarji bodo prejeli 9,10 evra bruto dividende na delnico, kar je 10,3 odstotka več kot lani.
Pozitivno je, da se rast širi tudi zunaj največjih tehnoloških podjetij
Pomemben korak je tudi začetek trgovanja z ETF Slovenija oziroma SLOTR, ki vlagateljem z enim nakupom omogoča razpršeno izpostavljenost do vodilnih slovenskih družb. Namenjen je malim vlagateljem in individualnim naložbenim računom, pa tudi pokojninskim skladom, zavarovalnicam ter domačim in tujim institucionalnim vlagateljem.
Kako lahko borza podpre rast in prevzeme, kaže hrvaški Bosqar. Z izdajo novih delnic je zbral 150 milijonov evrov, povpraševanje pa je doseglo skoraj 178 milijonov evrov. Sodelovalo je 5453 malih in 26 kvalificiranih vlagateljev. Kapital bo podprl že začrtano regionalno strategijo in razvoj prehranske platforme, v kateri je tudi slovenska Panvita. Pomembno vlogo pri razvoju hrvaškega trga ima obvezni drugi pokojninski steber, ki ustvarja stabilnejšo bazo dolgoročnega domačega povpraševanja.
Tudi Slovenija ima več kot 30 milijard evrov bančnih vlog ter pomemben kapital gospodinjstev, podjetij, pokojninskih skladov in zavarovalnic. Ob generacijskem prehodu bi bilo zato smiselno razmisliti o novih domačih borznih platformah, ki bi kapital lažje usmerjale v rast, povezovanje in lastniške prehode slovenskih podjetij. Ob sodelovanju javnih in zasebnih vlagateljev ter uporabi različnih oblik financiranja bi lahko takšne rešitve postopoma podprle tudi večje naložbe doma in v regiji.
Konsolidacija ostaja pomembna tema tudi v evropskem bančništvu. UniCredit se približuje polovici lastništva Commerzbank, NLB pa je ponudbo za Addiko zvišala na 37 evrov in prevzemni prag znižala na 50 odstotkov. S tem si je izboljšala možnosti za uspešen prevzem in morebiten vstop na hrvaški trg. Večji obseg, digitalizacija in nižji mejni stroški namreč vse bolj vplivajo na bančno dobičkonosnost.
Tudi sredi poletja zato ni pravega zatišja. Rast dobičkov, energetska tveganja, novi naložbeni produkti, zbiranje kapitala in prevzemi ostajajo v središču pozornosti vlagateljev.
