"Ena lastovka še ne prinese pomladi," pravi pregovor. Toda na brazilski borzi je bil že prvi krog predsedniških volitev dovolj za pravo pomladno razpoloženje. Brazilijo običajno povezujemo z nogometom, karnevalom in kavo, letos pa pozornost vzbuja tudi z donosnostjo delnic. Osrednji borzni indeks Ibovespa je od začetka leta do 12. oktobra pridobil skoraj 50 odstotkov, izraženo v evrih. Poseben pospešek je dobil po volitvah, ki so bile 4. oktobra, saj je naslednji trgovalni dan poskočil za skoraj 8 odstotkov. Razlog? Flávio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, je v prvem krogu dobil približno 47 odstotkov glasov in prehitel sedanjega predsednika Lulo da Silvo, ki jih je zbral približno 45 odstotkov.
Vlagatelje je presenetila predvsem prednost kandidata, s katerim povezujejo večjo proračunsko disciplino. Borza namreč ne čaka, da politiki izpolnijo obljube, ampak se odziva že na spremenjena pričakovanja. Del vlagateljev ocenjuje, da bi Bolsonaro ob podpori bolj desno usmerjenega kongresa lažje omejil rast državne porabe in izboljšal zaupanje v javne finance. Logika je tukaj preprosta. Če država prepričljivo obvladuje svoje finance, ji posojilodajalci lažje zaupajo in zahtevajo nižje obresti. Cenejše zadolževanje pa pomaga tudi podjetjem in gospodinjstvom. Prav zato so po volitvah posebej poskočile delnice bank, trgovcev in gradbenih podjetij. Trgovska veriga Magazine Luiza je denimo v enem dnevu pridobila skoraj četrtino vrednosti. Okrepil se je tudi brazilski real, vendar močnejša valuta ne koristi vsem. Izvoznikom zmanjšuje vrednost dolarskih prihodkov, ko jih preračunajo v domačo valuto.
Borza ne čaka, da politiki izpolnijo obljube, ampak se odziva že na spremenjena pričakovanja
Kaj pa vlagatelj sploh kupuje, ko kupi brazilske delnice? Med prepoznavnimi imeni so naftni velikan Petrobras, rudarska družba Vale in banka Itau Unibanco. Brazilija ima tudi proizvajalca letal Embraer, ki izdeluje potniška in poslovna letala ter dokazuje, da država premore precej več kot naravna bogastva. Vseeno so surovine pomemben del njene gospodarske zgodbe. Brazilija svetovne trge oskrbuje s kmetijskimi pridelki, njen kmetijsko-prehranski sektor predstavlja pomemben del izvoza. Zato na njeno gospodarstvo poleg domače politike vplivajo tudi vreme, svetovne cene in povpraševanje iz tujine.
Ob borznem navdušenju je dobro pogledati še pod pokrov gospodarstva. Brazilska centralna banka je septembra napoved letošnje gospodarske rasti znižala na 1,8 %, za prihodnje leto pa pričakuje 1,4 %. Ključna obrestna mera po septembrskem znižanju je še vedno visokih 13,75 %. Takšna cena denarja zavira nakupe na kredit in naložbe podjetij, zato je upanje na nadaljnje zniževanje obresti za borzo tako pomembno.
Toda med predvolilnimi obljubami in urejenimi državnimi financami je dolga pot. Bolsonaro je že zagotovil, da bi ohranil rast pokojnin nad inflacijo, kar kaže, kako težko je uskladiti varčevanje in pričakovanja volivcev. Drugi krog volitev, ki bo 25. oktobra, bo zato pomemben preizkus. Vendar tudi zmaga kandidata, ki mu trgi trenutno bolj zaupajo, sama po sebi ne zagotavlja nadaljnje rasti delnic. Brazilija lepo kaže, da borzne cene pogosto stečejo pred gospodarstvom. Vlagatelji danes kupujejo upanje na boljši jutri. Prihodnja vlada bo morala pokazati, koliko tega upanja zna spremeniti v rezultate.
