Ob robu poplave novic o prisluhih je vlada odločila, da se Slovenija ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Gazi pred Meddržavnim sodiščem. "Zamudili smo priložnost," je obžalovala zunanja ministrica Tanja Fajon. V koalicijskih SD in Levici so s prstom pokazali na ministre Svobode, neuradno pa naj bi na odločitev vlade in premierja Roberta Goloba vplival Vojko Volk, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade. Razlog naj bi bile napete razmere po prisluhih, pridružitev tožbi pa bi po mnenju nekoga, najbrž Volka, lahko ogrozila nacionalno varnost, saj da je Slovenija odvisna od izraelskih sistemov za kibernetsko varnost.
Tudi v diplomatskih krogih pravijo, da se Volk obnaša kot zunanji minister v senci in pogosto jezi zaposlene na Mladiki. Da vlada tožbe ne jemlje najbolj resno, pa je nakazala že Alenka Bratušek na Večerovem soočenju, ko je rekla, da o pridružitvi tožbi niso razpravljali. Zanjo presenetljivo odločitev je obžalovala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je večkrat javno podprla pridružitev tožbi. No, le dan po odločitvi vlade sta se predsednica in premier podpisala pod pismo podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču in slovenski sodnici Beti Hohler, proti kateri in še skupini drugih sodnikov so ZDA uvedle sankcije, ker so odobrili izdajo pripornega naloga za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Je torej premier, ki rad udari po mizi, se zavzema za mir in za pravico, čez noč spremenil mnenje?
Pragmatizem je očitno prevladal nad aktivizmom
Če je slovenska zunanja politika, ki jo vodi vlada, z nedavno odločitvijo izgubila določen del kredibilnosti, se lahko vprašamo, kdo je profitiral. Hišni diplomat SDS Tone Kajzer je zapisal, da je vlada končno prisluhnila njihovemu nasvetu, naj Slovenija ravna zadržano in preudarno. Kaj lahko iz tega razberemo? Ali pomeni zadržanost vlade, da je Slovenija še ena v nizu zahodnih liberalnih demokracij, ki se na mednarodno pravo sklicujejo le, ko jim to ustreza, ali pa, da ji je zaradi afere s prisluhi zmanjkalo poguma za zadnji korak? Še najboljši odgovor bi bil, da je pragmatizem očitno prevladal nad aktivizmom.
Ne moremo mimo dejstva, da je vlada na odločitev čakala do zadnjega dne. Spomnimo se časa zadnjih evropskih volitev. Palestino bi lahko priznala skupaj s skupino podobno mislečih držav - s Španijo, Irsko in Norveško. Pa jo je tik pred evropskimi volitvami, da so lahko v Svobodi in SD tekmovali, kdo si bo pripisal večje zasluge.
Mednarodno pravo je preresna kategorija, da bi bilo predmet predvolilne kampanje. Slovenija ne more preprečiti genocida v Gazi, drži. Bi pa lahko dodala piko na i svojim preteklim dejanjem glede Palestine. "Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava," je januarja ob Trumpovih grožnjah z Grenlandijo dejal premier Golob. Tožbi so se med drugim pridružile Nizozemska, Španija, Irska, Belgija. Imajo te države pogumnejše voditelje, ki jim zaveze mednarodnega prava še kaj pomenijo? Izkušeni diplomati pravijo, če je vlada v ukrepih zoper izraelski genocid že prišla tako daleč, bi morala iti do konca. V kontekstu mednarodnega prava ne smemo pozabiti, da je večina mej Slovenije določenih z mednarodnimi pogodbami. Kdo jih bo ščitil, če ne mednarodno pravo? Volkovi ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
