Jana Juvan
V Mariboru je ob ponedeljkih med 10. in 12. uro v kleti infekcijskega oddelka UKC odprta ambulanta, ki je namenjena testiranju za virusom hiv. Testi so danes že hitri, do četrtka ljudje že dobijo rezultat, pove tamkajšnji infektolog Hristijan Angeleski. Tudi že zelo zanesljivi so, doda. Testiranje je brezplačno, krije ga zdravstveno zavarovanja, a posameznik za to potrebuje zdravstveno kartico. Testiranje torej ni anonimno, takšno poznajo le v Ljubljani. Strokovnjaki bi si sicer želeli omogočiti anonimno testiranje povsod, saj ocenjujejo, da bi se potem bistveno več ljudi odločilo zanj. A ministrstvo za zdravje je mariborskemu UKC prošnjo za financiranje anonimnega testiranja, ki bi za pet let stalo okoli 2000 evrov, zavrnilo, čeprav je komisija za aids na ministrstvu ocenila, da bi bilo to koristno.
- V Mariboru letno zabeležijo med šest in dvanajst okužb z virusom hiv (največ leta 2012, lani in predlani šest).
- V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje prijavljenih skupno 505 primerov novih diagnoz okužbe s hivom.
- Lani je za aidsom zbolelo sedem ljudi, štirje okuženi so umrli, a samo en zaradi aidsa.
Kako je urejeno v Ljubljani
Zakaj? "Financiranje tovrstnih storitev iz proračunskih sredstev ministrstva za zdravje ni ustrezna rešitev. Bolnišnice imajo namreč na voljo drugačne mehanizme za zagotavljanje financiranja dejavnosti, ki so potrebna in upravičena, na primer preko splošnega dogovora ali notranje prerazporeditve sredstev," pojasnjujejo. Če povzamemo, anonimni program v Mariboru bi bil brez dvoma koristen, a UKC naj denar zanj najde drugje, morda kar pri sebi.
"To ni več ista bolezen, kot je bila pred 25 leti, imamo učinkovita zdravila, zato je odpadlo veliko strahov pred smrtjo"
Tretjina jih ne ve za okužbo
Zadnje geslo mednarodnega dneva boja proti aidsu, ki ga zaznamujemo 1. decembra, je bilo sicer vezano prav na testiranje, glasilo se je "poznaj svoj status", poudarjali pa so pomen dostopnosti in dosegljivosti do testiranja. "Zgodnje testiranje in zdravljenje zmanjšuje vpliv okužbe individualno in družbeno," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost na NIJZ (Nacionalnem inštitutu za javno zdravje).
Stigma še vedno glavna težava
Eden od vodilnih strokovnjakov za hiv pri nas, dr. Janez Tomažič iz infekcijske klinike UKC Ljubljana, poudari, da je glavna težava pri bolnikih s hivom še vedno stigma. "To ni več ista bolezen, kot je bila pred 25 leti, imamo učinkovita zdravila, zato je odpadlo veliko strahov pred smrtjo. A to, da ima nekdo hiv, ima še vedno zelo slabo konotacijo v družbi. Če se ljudje že gredo testirat, se zato ne želijo izpostaviti z imenom, saj se bojijo, da bi to pristalo v kakšnih seznamih, registrih, čeprav tega ni," pojasni Tomažič. In doda: "V Sloveniji smo zelo dobri, ko ugotovimo okužbo s hivom. Takrat človeka uspešno pritegnemo k zdravljenju in ga zadržimo. Ampak teh, ki jih ne poznamo, je preveč."
Enkrat mesečno anonimno tudi v Mariboru
Za brezplačno anonimno testiranje na hiv (in še hepatitis B in C, sifilis ter gonorejo) tudi v Mariboru sicer skrbi društvo Legebitra. Njihov program sofinancira ministrstvo za zdravje. S tem so pričeli že leta 2015, sprva na tri do šest mesecev, od leta 2017 pa enkrat mesečno. Mesečno se tako v Mariboru v povprečju testira okoli deset ljudi. Za primerjavo, v Ljubljani so lani testirali preko 1300 ljudi. Njihovo testiranje je sicer v prvi vrsti namenjeno tistim, ki prihajajo iz najbolj ogrožene skupine - moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi. Za informacije o naslednjem terminu in lokaciji testiranja v Mariboru lahko zainteresirani pišejo na elektronsko pošto info@kajisces.si.
Z zdravilom skušajo preprečiti okužbo
Ljudje lahko torej v UKC Maribor opravijo testiranje, ki je krito iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Za to ne potrebujejo nobene napotnice osebnega zdravnika, saj jim jo izdajo kar na oddelku. V ambulanti se ob ponedeljkih običajno oglasi med pet do petnajst ljudi. Potrjenih okužb iz UKC Maribor je letno okoli deset, a letos so iz mariborske regije v Ljubljani obravnavali že šest s hivom okuženih ljudi, pove Tomažič. Tiste s potrjeno okužbo namreč napotijo v UKC Ljubljana na zdravljenje, kjer imajo kontrole običajno na pol leta.
Lahko pa v mariborski ambulanti omogočijo ljudem tudi zdravilo (profilakso) po tveganem spolnem odnosu, ki lahko v veliki meri prepreči okužbo z virusom hiv. "Najboljši način preprečevanja okužbe je še vedno preventiva," pri tem poudari Angeleski. Zdravila za hiv so sicer čedalje bolj učinkovita. To pa še zdaleč ne pomeni, da je bolezen ozdravljiva, doda. "Virus imamo lahko le pod kontrolo. Pacienti, ki redno jemljejo zdravila, imajo v krvi potem nizko količino virusa in je tudi tveganje za prenos nižje, a še vedno obstaja." Nekoč so ljudje s hivom morali jemati tudi po deset različnih zdravil, zdaj vzamejo le eno tableto ali dve, njihovo življenje pa je lahko popolnoma normalno. Ključno je seveda, da virus hiv po zaslugi zdravil ostane v fazi mirovanja, imunski sistem ni toliko uničen in okuženi ne oboli za aidsom.
