
"Sladkorna bolezen se je spremenila iz neozdravljive v ozdravljivo." S tem sporočilom je dr. Tadej Battelino, eden največjih slovenskih strokovnjakov za diabetes, danes nagovoril udeležence dogodka ob 70. obletnici Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni potekal v mariborski vojašnici. Pojasnil je, da to zanesljivo velja za sladkorno bolezen tipa 2, deloma pa tudi za tip 1.
S presajanjem in zgodnjim odkrivanjem slednje ter vse uspešnejšim imunološkim zdravljenjem, se da bolezen namreč zelo dobro vsaj odložiti, kot je dejal.

Battelino pravi, da stroka takšnega razvoja ni pričakovala. Pri tem pa poudarja, da je veliko prispevala družba, tudi industrija, ki je prav v to bolezen v zadnjih desetletjih vložila veliko. To, pravi Battelino, je uspeh medicine. Na družbi pa je, ali bodo ljudje tudi sprejeli zdravljenje in ali se bo sistem prilagodil toliko, da se bo bolezen odkrivala zgodaj, celo v predklinični fazi, ko se da narediti največ v smislu zdravljenja.
"Družba se mora spremeniti. Moramo spremeniti to prenažiranje s sladkorjem, ogljikovimi hidrati in sedenje …" je bil jasen Battelino, ki sicer pozdravlja napredek medicine v vseh 70 letih razvoja zveze, opaža pa, da je v zadnjih petih letih dosegla Slovenija precejšen zaostanek v primerjavi z ostalimi razvitimi državami v Evropi, pri čemer je izpostavil odsotnost poenotenega digitalnega kartona in podporo umetne inteligence v zdravstvu, kar nas umešča v nekakšen srednji vek, kot je ilustriral, ob tem pa naštel še nekatere ukrepe kot so davki na sladkarije, odločno prehransko politiko "brez ekstremizma" in sistemske ureditve povečanja gibanja v šolah in podobno.

V Sloveniji 80 tisoč neodkritih bolnikov
V Sloveniji je sicer ocena, da s sladkorno boleznijo živi okoli 140.000 ljudi, še okoli 80.000 pa naj bi bilo neodkritih, kot je povedal Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. "Cilj je, da bi ta številka padla na polovico," pove Battelino. To vidi pravzaprav kot priložnost za družbo. Da se torej prepolovi pojav te bolezni, ki je med drugim tudi pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in eden pomembnih vzrokov izgube vida ter močno povezana tudi s pojavom raka, je še naštel.

Poleg razvoja tehnologije, s katero se meri raven sladkorja, pa je izredno pomemben življenjski slog, in tudi dostop do zdravil, s katerimi dosegajo normalizacijo sladkorja, s čimer posledično varujejo zdravje ledvic, možganov in srca, je poudaril Battelino. Ter ilustriral, da to posledično pomeni tudi manjšo potrebo po kardiologih in dializi.
Največ lahko naredimo, preden bolezen izbruhne
Ključno vlogo pri spreminjanju navad ljudi imajo centri za krepitev zdravja, ki delujejo pod okrilji zdravstvenih domov. Družinska zdravnica Barbara Jemec Zalar jih je označila kot stebre odkrivanja sladkorne bolezni. "Najboljše je prepoznati osebo, ki ima le dejavnike tveganja, ne še bolezni. Pri taki osebi lahko največ naredimo," je poudarila. Zato je pomembno, da se centri za krepitev zdravja še bolj približajo ljudem - in to po vsej državi enakomerno.
Povedala je, da stroka ocenjuje, da bo do leta 2050 v svetu živelo kar 850 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Kot ključni nasvet pove, da je zares pomembno čim več vlagati v zdrav način življenja – uravnoteženo prehrano, gibanje in zmanjševanje stresa. "Vse med seboj prepleta. Treba je skrbeti za telesno in duševno zdravje," je poudarila.

Tudi predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor, Urška Kšela, je izpostavila zgodnje odkrivanje kot ključno orodje pri zdravljenju diabetesa. Ocenjuje, da imajo v Sloveniji ljudje dostop do najboljših zdravil in tehničnih pripomočkov. Je pa kot težavo izpostavila neenakomerno zastopanost diabetoloških timov po državi.
"To je teža, velika kot kamen, ki duši"
Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, je težka naloga, pa pravi podjetnica Lana Matjašič Filipič, ki živi s sladkorno boleznijo. V praksi ni enostavno skrbeti za zdravo življenje, je priznala. "To je teža, velika kot kamen, ki duši. Hipo- in hiperglikemije prinašajo občutke, podobne anksioznim napadom. Občutek, da če se mi v roku minute sladkor ne bo dvignil, bom umrla. Stres, ki ga doživljamo, ko prevzemamo to odgovornost, znižuje tudi našo toleranco na drugih področjih v življenju. Zmanjka ti energije, saj leta bolezni prinesejo svoje. Zato si želim za vse ljudi, ki se borijo z boleznijo, da ne obupajo in da vztrajajo. To je najbolj pomembno za bolezen," je položila na srce.
Jana Juvan





