Visokoleteče načrte o hitrostnem sprejemanju državnega prostorskega načrta za širitev Letališča Edvarda Rusjana bo, kot kaže, zaustavila ali vsaj močno upočasnila zaskrbljena javnost. Na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pripravljavec državnega prostorskega načrta, je prispelo več kot 60 pripomb, predlogov ter mnenj občanov, organizacij, organizirane javnosti in občin. Sledi odgovor pobudnika in pripravljavcev dokumentacije, nato še usklajevanja. Smele napovedi, da naj bi državni prostorski načrt dobili že lani, so torej ostale brez kerozina. Kdaj bi torej lahko bila sprejeta dokumentacija za gradnjo? "Zaradi izredne aktualnosti in kompleksnosti vsebine je trenutno nadaljnje faze in ciljni rok sprejetja DPN težko napovedovati," odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi postopek. Čeprav na ministrstvu za infrastrukturo trdijo, da je širitev mariborskega letališča infrastrukturni projekt strateškega pomena, pa je znano, da SHS Aviation, najverjetnejši investitor širitve, pogojuje nadaljnje sodelovanje in najem letališča s sprejetjem prostorskega načrta. Najemnine, ki jih je podjetje dolgovalo državi od avgusta, so na vidno olajšanje zagovornikov projekta zgovorno vplačali na dan javne predstavitve dokumentacije za širitev letališča v Hočah.
Boljše razmere za potnike, več zaposlitev
Spomnimo, podaljšana vzletno-pristajalna steza bi omogočila medcelinski letalski promet, številni pripadajoči objekti, skladišče za gorivo, hangarji, tovorni terminal, pa po zatrjevanju direktorja direktorata za civilno letalstvo Mirka Komaca z ministrstva za infrastrukturo na predstavitvi v Hočah uspešen nadaljnji razvoj letališča: "S podaljšanjem steze povečamo možnosti razvoja regije, gre za ureditve, ki omogočajo razvoj in izboljšujejo stanje na letališču. Boljše razmere bodo za potnike, povečana bo konkurenčnost, več bo zaposlitev."
A za razliko od Magne, kjer v fazi sprejemanja prostorskih aktov (sicer občinskih) ni bilo pripomb in se je javnost zavzela za primer šele v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki pa je sovpadal s političnimi napetostmi v državi, so tokrat v imenu občanov pripombe podale številne okoliške občine. Nastalo je nekaj civilnih iniciativ, pripombe pa so podale tudi krovne okoljevarstvene organizacije. Pod pripombe Focusa, društva za sonaraven razvoj, so se podpisali še Inštitut za trajnostni razvoj, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Inštitut za politike prostora, Cipra in drugi. "Najpogostejše pripombe se nanašajo na vplive na okolje: hrup, zrak, pitno vodo, kmetijska zemljišča," povzemajo na okoljskem ministrstvu.
Letalstvo je najbolj škodljiv način prevoza
Da je vpliv širitve letališča na podnebje v dokumentaciji ocenjen nesmiselno, saj celovita presoja vplivov na okolje, ki so jo pripravili pri podjetju Aquarius s podizvajalci, ocenjuje prispevek širitve letališča k podnebnim spremembam kot nebistven, je stališče okoljevarstvene organizacije Focus, pod katero so se podpisale številne druge organizacije.
"Takšna ocena je neprimerna, saj je širitev letališča v popolnem nasprotju s cilji varovanja podnebja in je zato nedopustna. Letalstvo je način prevoza, ki je najbolj škodljiv za podnebje. Letala poleg CO2 izpustijo tudi različne druge snovi, kar povzroči, da je splošni vpliv letalstva na podnebje vsaj dvakrat večji od siceršnjega učinka izpustov CO2. Učinek letal na podnebje je od dva- do štirikrat večji od delovanja samo CO2 zaradi 20- do 50-odstotnega povečanja dušikovih oksidov, ki ga povzroča zračni promet na višini letenja (10-12 km)," navajajo med drugim. Iz enakih razlogov je avstrijsko sodišče leta 2017 odločilo, da se zaradi vplivov na podnebje ne sme širiti dunajsko letališče.
Proti sekanju gozda v Kidričevem
Del kmetijskih zemljišč, ki bi jih izgubili s širitvijo letališča, naj bi nadomestili na poseki gozda v Kidričevem. V gibanju ZA Kidričevo Branko Štrucl opozarja: "Gozd ima za občane Kidričevega velik pomen in velik vpliv na kakovost zraka, ki ga dihamo. Drevesa s svojimi krošnjami ne le, da oslabijo veter pri tleh, ampak omogočajo manj škode na že tako degradiranem območju. V gibanju ZA Kidričevo že leta opozarjamo na nujnost sanacije, ker vemo, da imamo v neposredni bližini deponije okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov (rdeče blato, pepel, prepojen s kemijskimi strupi). Ob teh deponijah imamo več deset hektarjev obdelovalne zemlje, pomešane s temi strupi (raziskave 2005, 2016) - in njive so tako kontaminirane, da so morali kmetje že silirani pridelek takoj uničiti. Zemlja je tako onesnažena, da na njej ne bi smeli pridelovati hrane za živali, kaj šele za ljudi. In če bomo dovolili posek gozda v takšni razsežnosti, bo veter odnašal te strupe, ki jih do danes nihče ni saniral."
Hrup: Že zdaj so obremenitve prevelike
Okoliški prebivalci iz Hoč, Miklavža in Starš problematizirajo predvsem hrup. Da je območje že zdaj preobremenjeno s hrupom, ugotavljajo tudi pripravljavci poročila, a predlagajo tudi omilitvene ukrepe, ki naj bi situacijo izboljšali. V občini Starše so pomisleki predvsem zaradi vplivov v naseljih Brunšvik in Marjeta na Dravskem polju, pravi župan Bojan Kirbiš. V pripombi ministrstvu v Staršah menijo, da predvideni omilitveni ukrepi niso zadostni: "Kljub temu da se bo v naselju Brunšvik občutno povečal nivo hrupa zaradi letalskega prometa in da bodo letala preletavala naselje v višini 100 do 150 metrov, je kot omilitveni ukrep predlagana le časovna omejitev letalskega prometa od 6. do 18. ure."
Glavne pripombe okoljevarstvenikov
Glavne pripombe okoljevarstvenikov (društvo Focus):
Povečanja tveganj in vplivov na zdravje okoliških prebivalk in prebivalcev.
Povečanje hrupa, medtem ko je že trenutno stanje zelo obremenjujoče.
Popolno neskladje z mednarodnimi in domačimi cilji varovanja podnebja.
Povečanje obremenitve zraka na področju, ki je že zelo obremenjeno.
Povečanje tveganja za ogrožanje ožjega vodovarstvenega območja.
Dodatne infrastrukture zaradi širitve letališča bodo dodatno okrepile zgoraj naštete negativne vplive na ljudi in okolje.
Zelo verjetno tveganje, da bodo razširjene kapacitete letališča izrabljene neoptimalno.
Zelo verjetno tveganje, da bodo v prihodnje dovoljeni nočni poleti, ki bi zagotovili boljše izkoriščanje razširjenih kapacitet.
Kakovost zraka in kanalizacija
Najbolj glasno nasprotujejo širitvi letališča v občini Miklavž, kjer poleg kmetijskih zemljišč, hrupa in vpliva na podtalnico opozarjajo na specifično težavo - premajhno kapaciteto kanalizacijskega omrežja, ki je speljano iz občine Hoče - Slivnica do čistilne naprave v Dogošah skozi Miklavž. Na to težavo so opozorili že pri umeščanju obrata Magna Nukleus v Hočah, kjer so uspeli pridobiti zagotovilo, da bo država kanalizacijsko omrežje ustrezno povečala. Zdaj naj bi na isto omrežje priključili še razširjeno letališče, pove Leo Kremžar, nekdanji župan občine. Ta se sooča tudi s prekomernimi obremenitvami s prašnimi delci v zraku, letališče pa že zaradi predvidenega povečanja cestnega prometa ne bo izboljšalo kakovosti zraka.
Še več je dilem, ki jih vzbuja nameravana širitev letališča. Zdaj so na potezi pobudniki širitve, pravijo na okoljskem ministrstvu: "V skladu z novim zakonom o urejanju prostora bosta pripravljavec in pobudnik zavzela stališča do teh pripomb in predlogov ter jih objavila v prostorsko-informacijskem sistemu. Na podlagi predlogov in pripomb javnosti ter mnenj nosilcev urejanja prostora se bodo opravila usklajevanja interesov. Študija variant z utemeljitvijo rešitve in okoljsko poročilo se bosta po potrebi dopolnila."
